Luka Volk
-
»Janši z nenehnim proizvajanjem škandalov uspeva ostati središče političnega prostora«
Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.
-
Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.
-
Italijanska prestolnica se pripravlja na povečan obisk turistov; pričakuje ga zaradi vatikanskega jubilejnega leta 2025 in zimskih olimpijskih iger v Cortini leto kasneje. V tem času bi lahko po nekaterih ocenah Italijo obiskalo približno 35 milijonov ljudi. Da bi ob navalu turistov zmanjšali možnost kriminalnih ali terorističnih dejanj, je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je prepovedala samostojne prijave v turistične namestitve, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.
-
SDS širi nezaupanje v vse, politiko, pravosodje in izobraževanje, da bi spet prevzela oblast
Devetega februarja 1950, bilo je na vrhuncu protikomunistične histerije, ki jo je povzročila hladna vojna, je republikanski senator iz Wisconsina Joseph McCarthy javno oznanil, da ima seznam 205 oseb, članov komunistične partije, ki naj bi bili delovali v ameriški vladi. Sledilo je obdobje »makartizma«, protikomunističnega lova na čarovnice, neskončnih preiskav in zaslišanj ter paranoje, ki se je iz politike prelivala tudi drugam. V domnevni komunistični komplot, napad na ameriške vrednote, naj bi bili vključeni še posamezniki iz zabavne industrije, Hollywood torej, in seveda akademiki, profesorji in raziskovalci na univerzah, ki so v mlade glave vcepljali levičarske zablode.
-
Medijski in tehnološki mogotci kažejo zmeraj večjo naklonjenost Donaldu Trumpu
Ann Telnaes, z ugledno Pulitzerjevo nagrado nagrajena karikaturistka, ki je vse od leta 2008 delala za ameriški časopis Washigton Post, je dala odpoved. Pri časopisu, ki je v lasti lastnika Amazona, magnata Jeffa Bezosa, so ji zavrnili objavo karikature, na kateri je upodobila Bezosa skupaj z drugimi medijskimi in tehnološkimi mogotci – Markom Zuckerbergom (Meta), Samom Altmanom (OpenAI) in Patrickom Soon-Shiongom (Los Angeles Times) – ter Miki Miško, maskoto koncerna Disney, kako klečijo pred novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
-
Prejšnji mesec, tik pred prazniki, je gradbeni inšpektor presodil, da se mora šest invalidov (gre za osebe s težavami z duševnim zdravjem), prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj bi morala biti hiša opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne pa kot enostanovanjska hiša. Podobno je zdaj presodil še za objekt, ki deluje v okviru istega zavoda v Renčah. S pristojnih ministrstev so sicer prišla zagotovila, da se uporabnikom ni treba izseliti, v zavodu pa so se na odločbi pritožili.
-
Že to besedilo je težko napisati, ne da bi se ujeli v zanko, ki so jo nastavili v SDS. Zato pojdimo počasi in po korakih. Vlada je ob koncu leta predstavila predlog novega zakona o medijih. Lagali bi, če bi zapisali, da je popoln, in zagotovo bi bil lahko ambicioznejši. A zanimivo je predvsem, da je največ prostora v javni razpravi o njem zadnje dni pripadlo besedi, ki se v predlogu zakona pojavi samo šestkrat – to je besedica »vplivnež«.
-
Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?
Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto.
-
Bo volja ljudstva, izražena na posvetovalnih referendumih, vendarle uslišana?
Pol leta po tem, ko so volivci potrdili sveženj posvetovalnih referendumov, prihajajo napovedi prvih predlogov zakonov. Čeprav so volivci junija še najbolj množično podprli uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor (70,89 odstotka), uzakonitve tega v tem mandatu verjetno ni pričakovati. Bolj optimistične so napovedi glede uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in ureditve medicinske in omejene osebne rabe konoplje.
-
Gradnja novega potniškega centra v Ljubljani predvideva tudi rekonstrukcijo okoliških cest. Ena izmed teh je Šmartinska cesta, ki vodi skozi Savsko naselje. Po novem naj bi tamkajšnja križišča zamenjalo veliko krožišče, a da bi bilo to izvedljivo, bi bilo po načrtih treba odstraniti priljubljeno okrepčevalnico Burek Savska in Petrolovo bencinsko črpalko na Šmartinski cesti. Na to so se nekateri stanovalci Savskega naselja, ki opozarjajo tudi na povečanje prometa na območju, odzvali s spletno peticijo »Ohranimo pumpo in burek v Savskem naselju«.
-
Kako Levico ohraniti v parlamentu?
Stranka Levica po desetih letih ni več mlada stranka. Zato tudi nima več izgovorov – ne more trditi, da je politični establišment premočan, saj je sama del njega, prav tako ne, da je neizkušena. Tega se zavedata tudi Asta Vrečko in Luka Mesec, vodja in dolgoletni vodja te stranke, kulturna ministrica in minister za delo v vladi Roberta Goloba. Z njima smo se pred prazniki pogovarjali o tem, kakšna je bilanca vlade po dveh letih in pol in kakšni so njeni načrti do izteka mandata, pa tudi o tem, v kakšni formi je pravzaprav stranka, ki ji javnomnenjske ankete kažejo, da, če bi bile parlamentarne volitve danes, visi nekje na robu parlamentarnega praga.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
2024 / Leto izgubljenega miru in zmag populistov
milijarda evrov je bila zaveza vlade v zvezi s sredstvi, ki jih bo v prihodnjih desetih letih (vsako leto po 100 milijonov) namenila za gradnjo novih neprofitnih stanovanj. V tem času naj bi jih zgradili 20 tisoč.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Dva milijona evrov za spomenik slovenski osamosvojitvi
Vlada je v prvi polovici meseca potrdila natečajno nalogo za postavitev spomenika slovenski osamosvojitvi na ljubljanskem Trgu republike, ki jo je pripravil Zavod za prostorsko inovativnost Afront. Vrednost projekta ureditve območja s spomenikom znaša dva milijona evrov. Ministrstvo za obrambo, ki bdi nad projektom, bo zdaj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisalo in izpeljalo mednarodni natečaj, da pridobi najprimernejšo rešitev za postavitev spomenika.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Napad na fotoreporterja Mladine
Minuli petek se je na shodu, ki je v prestolnici potekal pod taktirko Pavla Ruparja in njegove stranke Glas upokojencev, zgodil incident – eden od udeležencev je napadel Mladininega fotoreporterja Gašperja Lešnika. »Fotografiral sem skupino protestnikov in eden od njih me je zgrabil za trak fotoaparata in zahteval, da posnetke izbrišem, češ da ga ne smem fotografirati,« je incident opisal Lešnik. »Imel sem srečo, da je policija hitro posredovala.«
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Socialdemokrati so imeli po aferi s sodno stavbo na Litijski cesti priložnost znova premisliti smer, v katero je stranko popeljal že njen bivši predsednik Borut Pahor, bolj ali manj slepo pa so jo v isto smeri vodili tudi vsi njegovi nasledniki. Smer pragmatizma, levičarstva, ki se malce ozira čez desno ramo. Zdaj naj bi bilo vse drugače! Afera je stranko pretresla do obisti, treba se je bilo pogledati v ogledalo in premisliti, kako naprej. Tako so vsaj govorili. In del članstva je mislil smrtno resno.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Po dveh letih čakanja in ugibanja (ter tudi nekaj medijske histerije), vse odkar je Anže Logar po predsedniških volitvah zatrdil, da smo se znašli na »začetku nečesa velikega«, je vendarle prispel. Kot bi končno prispel Godot v Čakajoč Godota. Logar, ki je politično kariero dolgih 25 let gradil pod Janezom Janšo, je novembra ustanovil svojo stranko, Demokrate. In čeprav je prej dolgo zasedal visoke položaje v stranki, ki prisega na znano formulo divide et impera, zdaj stavi na – sodelovanje.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Komaj se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je Mark Rutte, novi generalni sekretar zveze Nato, ki je položaj zasedel oktobra, že napovedal, da to ne bo dovolj. Ne, famozna »dva odstotka«, ki ju je od članic dolgo zahteval Nato, zaradi novih razmer v svetu nista več dovolj – Rutte pravi, da bi morale države članice za obrambo nameniti dosti več, denimo vsaj tri odstotke BDP, in se vrniti na raven vojaških izdatkov iz časa hladne vojne.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
V SDS napovedujejo sojenja, čistke in odpuščanja
Hegel je nekoč zapisal, da se zgodovina rada ponavlja, Marx pa je kasneje pripomnil, da najprej kot tragedija, naslednjič kot farsa. Ko je Janez Janša skupaj s podporniki prejšnji teden že drugič zasedel Prešernovo ulico pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje zoper njega o zadevi Trenta, je bil z mislimi nekje povsem drugje. Bilo je spet leto 1988, stal je na Roški cesti v Ljubljani, kjer je pred vojaškim sodiščem potekalo zborovanje v podporo četverici. »Ta dvorana ima okna na cesto in smo vas slišali, kot smo vas slišali na Roški,« je Janša prejšnji četrtek povedal množici zbranih. »Zato ja, spet prihaja slovenska pomlad. Nebo se jasni.«
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Dogajanje v državnem zboru je bilo te dni zaznamovano s pravljicami. Poslanec SDS Andrej Hoivik je že prejšnji konec tedna v hram demokracije prinesel zaloge nove Janševe knjige Budnica in jo med izredno sejo državnega zbora nastavljal kameram. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič mu je za to izrekla dva opomina, češ da je šlo za nedopustno oglaševanje knjige prvaka opozicije, in varnostni službi naročila, naj knjigo zaseže.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Kultura
Lani je bila to »ujma«, leto prej »gasilec«, katera pa bo beseda leta 2024? Besedo, ki je najbolj zaznamovala iztekajoče se leto, vsako leto izberejo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Nika Kovač je slaba vest, napaka v sistemu
Malo je takšnih iz dežele na sončni strani Alp, ki bi lahko rekli, da njihov vpliv kdaj seže celo dlje od vpliva vrhunskih športnikov in politikov. Malo je takšnih, ki bi se lahko pohvalili, da so se v zadnjem letu družili z najbolj znano televizijsko voditeljico na svetu Oprah Winfrey in da jih je bivši ameriški predsednik Barack Obama povabil na prireditev svoje fundacije, da bi delili nasvete bodočim voditeljem sveta. Prav tako je malo takšnih, ki bi jim uspelo organizirati vseevropsko kampanjo (Moj glas, moja izbira), o kateri je glas segel tudi v Ameriko, kjer so ji podporo izkazali celo nekateri vplivni hollywoodski zvezdniki, in na Japonsko. Bodimo natančni: to je uspelo samo Niki Kovač in njenemu Inštitutu 8. marec.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
»Za čustveno resnico velja, da dejstva niso pomembna«
Na desnici že dolgo gradijo vzporedno državo, prvak SDS Janez Janša je to nekoč poimenoval »druga republika« – imajo lastno civilno družbo, medije, možganske truste in visokošolske zavode –, zadnja leta pa so, po zgledu iz tujine, predvsem ameriških republikancev, začeli sprevračati tudi jezik. »Kulturni marksizem«, »teorija spola«, »woke« ali »prebujenska ideologija« ... To je samo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo. A za kaj v resnici sploh gre? In kdo dejansko govori o tem? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, sociologom in profesorjem na ljubljanski Filozofski fakulteti.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
»Ljudje zmeraj bolj postajajo posamezniki, ki živijo na omejenih zasebnih parcelah«
Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim nikoli zares ne poči. Raziskavo smo vzeli kot izhodišče za pogovor z dr. Milošem Koscem, arhitektom in docentom na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Zgornja Savinjska dolina je bila med najbolj prizadetimi med poplavami avgusta 2023. Škoda v tistih krajih je bila nepopisna, tudi v občini Mozirje, kjer opustošenje ni prizaneslo niti parku cvetja Mozirski gaj. Temu je uspelo aprila začeti novo sezono, novembra je prejel sveženj državne pomoči (nekaj več kot 150 tisoč evrov), minulo soboto pa so v parku pripravili tradicionalno božično okrasitev »Božična bajka Slovenije«. Nekoliko je ob tem obiskovalce presenetilo, komu so upravitelji parka letos zaupali prižig 1,9 milijona lučk – ta čast je pripadla opozicijskemu prvaku Janezu Janši.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Politika
Razhodi v politiki niso nič novega ali pretirano pretresljivega. So kot razmerja: z nekom deliš precejšen kos življenja, potem pa naenkrat ugotoviš, da ne sodiš več skupaj. Samo v tem mandatu je SDS zapustil poslanski trojček Logar-Irgl-Kaloh, pred tem pa so se v Svobodi razšli s poslanko Mojco Šetinc Pašek. Tudi Levica ima zgodovino takšnih razhodov: poslansko skupino je leta 2017 zapustil Matjaž Hanžek, v prejšnjem mandatu državnega zbora sta iz stranke k SD prestopila Franc Trček in Željko Cigler, predlani so se v stranki razšli z Violeto Tomić. Po dogajanju zadnjega leta je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo (spet) počilo med vodstvom stranke in poslancem Miho Kordišem.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Nekatere procese v družbi je včasih laže prikazati na primeru drugih držav in družb, včasih pa je treba seči tudi globlje v zgodovino. Po sprejemu zakona o državljanskih pravicah leta 1964, ki je v Ameriki končno prepovedal diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, vere, spolne usmerjenosti ali narodnosti ter ukinil rasno segregacijo na delovnem mestu in v javnem prostoru, so republikanci začeli iskati načine, kako kljub temu nagovoriti bele, tradicionalno demokratske volivce na jugu države, ki so se zaradi občutka izgube dolgoletnih privilegijev počutili ogrožene. Kako to storiti, ne da bi bili videti rasisti? Odgovor se je izkazal za sila preprostega in izjemno učinkovitega: spremeniti so morali jezik.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Ustavno sodišče je ob presoji zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) presodilo, da so vsi deli zakona, ki omejujejo pravico do OBMP za samske ženske in ženske v istospolni zvezi, neustavni, državnemu zboru pa določilo enoletni rok, v katerem mora zakon popraviti. Do tedaj bodo še veljale zdajšnje določbe. Gre za dolgo pričakovano odločitev; ta prihaja kar 23 let po tem, ko so volivci novelo zakona vlade Janeza Drnovška, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, na pobudo opozicije zavrnili na referendumu.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Gospodarsko ministrstvo je po skoraj enem letu, odkar so ga prvič napovedali, po dolgi javni obravnavi in premlevanju pripomb, ki so prispele k njemu, prejšnji teden le pripravilo prenovljen osnutek zakona o gostinstvu in ga poslalo v medresorsko usklajevanje. Zakon, ki bi lahko končno posegel na doslej slabo regulirano področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom prek spletnih platform (kot sta Airbnb in Booking) ter špekulantom preprečil nadaljnje ribarjenje v kalnem in zajedanje v stanovanjski fond, naj bi šel v vladno obravnavo do konca meseca in bil po trenutni časovnici v državnem zboru sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. Kljub temu pa bo na njegove prave učinke treba še nekoliko počakati.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
V tragikomični dvodejanki Samuela Becketta Čakajoč Godota spremljamo protagonista Vladimirja in Estragona, potepuha, ki se vsak dan srečujeta na cesti in čakata, da pride Godot. Čakata na prihod nečesa velikega, odrešilnega, nečesa, kar jima bo končno prineslo smisel in smer. Čakata in čakata ... Neki deček jima vsak dan celo vliva upanje, da bo vendarle prišel. Samo ne danes, temveč naslednji dan. Toda Godot nikoli zares ne pride.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Politika
Nekdanji predsednik države Borut Pahor je za »izjemno družbeno in demokratično angažiranost v Srednji in Vzhodni Evropi« prejel nagrado Wilhelma Bocka, ki jo v imenu nemške socialne demokracije podeljujeta fundacija Friedrich Ebert Stiftung in mesto Gotha. Tako se je pridružil skupini prejemnikov nagrade, ki jo podeljujejo od leta 2008, v kateri sta tudi slovaški premier in vodja slovaških socialdemokratov Robert Fico, ki je maja preživel poskus atentata, zadnje čase pa dviga prah predvsem s proruskimi stališči, ter nekdanji češki premier in evropski komisar Vladimír Špidla.
