Za izhod iz pandemije in avtokracije

Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti je prejšnji teden v javnost poslala izjavo »Za izhod iz pandemije in avtokracije«. V njej poziva, naj kljub zaostrenim zdravstvenim in družbenoekonomskim razmeram, »kljub vsem težavam ohranimo civilizacijske in vrednotne temelje slovenske družbe, države in pravnega sistema oziroma vladavine prava«. Opozarja na nujnost premišljenosti ukrepov in obsoja represijo ter neustrezno komunikacijo vlade. Opozarja na netransparentnost delovanja, grožnjo privatizacije zdravstva, izkoriščanje razmer za zlorabo človekovih in bolnikovih pravic do primernega zdravljenja in vse slabše stanje v domovih za starostnike. Zato poziva državni zbor, da »od vlade zahteva, naj vse sile usmeri v reševanje pandemije, naj preprečuje koruptivno delovanje in se v težki situaciji, v kateri smo se znašli, zaveda pomena dostojanstva ljudi, človekovih pravic in državljansko demokratičnega odločanja.« Predsednika Pahorja pa prosi, »da opozori na skrajno škodljivo vmešavanje vlade v medije in kulturo, v znanost in umetnost, zadnje čase pa celo v univerze«. Izjavo sta podpisala akademik in predsednik omenjene komisije dr. Tine Hribar in njena podpredsednica filozofinja dr. Renata Salecl.

Nanjo se je odzval podpredsednik SAZU in umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj in za Reporter javno razglasil svoj protest rekoč, da je »komisija s politikantsko izjavo presegla svoje pristojnosti«. Izjavo označuje za politično agitko, izvršilnemu odboru SAZU pa je predlagal, naj sprejme novo izjavo, v kateri bi se akademija distancirala od mnenja komisije.

Podpredsednica komisije in podpisnica izjave Renata Salecl je zatrdila, da komisija ni nikoli trdila, da je to izjava celotne SAZU. Predsednik akademije dr. Peter Štih pa je nato v sredo medijem poslal zapis, v katerem pojasnjuje, »da imajo delovna telesa SAZU pravico do samostojnih izjav za javnost na področju svojega delovanja«.

Pri Komisiji za človekove pravice so se za to izjavo odločili, ker so letos komisijo razširili tako, »da je v njej iz vsakega razreda po en predstavnik, in se že pred epidemijo odločili, da je naloga komisije tudi opozarjanje na kršenje človekovih pravic znotraj lastne države,« pravi Renata Salecl. Pred tem so se odzvali na kršenje pravic v tujini. Ker se razmere med pandemijo doma toliko časa niso izboljšale, so se odločili ukrepati, kar Saleclova razume kot dolžnost komisije. S Komeljevo izjavo se ne strinja in je prepričana, da ima podpredsednik, če želi podpreti oblast, za to vse možnosti.

Komeljevemu nasprotovanju – njegovega odziva in pojasnil nam ni uspelo pridobiti – se do zaključka redakcije ni javno pridružil noben drug intelektualec. Tudi kdor molči, desetim odgovori, še več lahko stori, če se argumentirano in javno opredeli. Nekateri bi rekli, da je to celo ena od odgovornosti intelektualcev, ki so javne osebnosti.