Teorije zarote se širijo predvsem v času družbenih kriz

Teorije zarote ljudem v stiski med epidemijo covida-19 dajejo poenostavljene odgovore, meni kulturna psihologinja Hana Hawlina

Direktor UKC Maribor Vojko Flis je dejal, da se teorije zarote vedno pojavijo, kadar so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja. Javnost je pozval, naj zaupa znanosti in upošteva ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19.

Navedel je, da posamezniki zaradi teorij zarote, kot je denimo zanikanje obstoja covida-19, ne upoštevajo ukrepov za preprečitev širjenja virusa. To je po njegovi oceni »povzročilo njegovo širjenje in izjemno hitro polnjenje bolnišnic z bolnimi zaradi covida-19«.

Nejc Slukan, asistent na katedri za medijske študije na fakulteti za družbene vede, je dejal, da stiska in nerazumevanje dogajanja spodbujata množično širjenje teorij zarote. Eden od vzrokov je lahko tudi posameznikova želja po ustvarjanju nereda, pri čemer je razumevanje dogajanja zanj nepomembno.

»Ko se ljudje počutijo ogrožene ali so pod velikim pritiskom, ne iščejo preverjenih informacij in ne dopuščajo nejasnosti. Želijo si jasnih in hitrih odgovorov.«

Hana Hawlina

Tudi Hana Hawlina, socialna in kulturna psihologinja s švicarske univerze v Neuchatelu, meni, da teorije zarote postanejo najbolj priljubljene v kriznih in nerazumljivih časih, denimo ob naravnih nesrečah, nepredvidljivih gospodarskih razmerah in političnih preobratih.

»Ko se ljudje počutijo ogrožene ali so pod velikim pritiskom, ne iščejo preverjenih informacij in ne dopuščajo nejasnosti. Želijo si jasnih in hitrih odgovorov,« je pojasnila Hana Hawlina.

Kdaj in zakaj se pojavljajo teorije zarote, preberite v prispevku, objavljenem na neprofitnem spletnem mediju Oštro.si.