Jure Trampuš

4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

Vlada naj bi ukinjala urad za verske skupnosti

V imenu Vaska in Janše

Ministra Simonitija moti veliko stvari, sedaj tudi urad za verske skupnosti

Ministra Simonitija moti veliko stvari, sedaj tudi urad za verske skupnosti
© Borut Krajnc

Na lični spletni strani ministrstva za kulturo je kot direktor urada za verske skupnosti, institucije, ki se upravno in strokovno ukvarja z versko svobodo in njenim udejanjanjem, naveden Gregor Lesjak. A pri tej vladi ni nič tako, kot je videti na prvi pogled. Lesjak je že nekaj tednov brez pooblastil, v njegovi pisarni sedi Simon Umek, uradu grozi zaprtje.

Po naših podatkih ministrstvo za kulturo razmišlja, ali naj urad, njegove uslužbence in delo, ki ga opravljajo, vključi v »službo za kulturne raznolikosti in človekove pravice«. To pomeni, da se bo razvrednotila strokovna avtonomija posameznikov, ki so doslej delali v uradu, in da bo tako lažje vplivati na njihovo delo. Znano je, da so večje verske skupnosti, še posebno katoliška, nezadovoljne z delom urada, saj naj bi bil preveč pozornosti namenjal manjšim verskim skupnostim, preveč vneto naj bi bil zagovarjal načelo enakopravnosti. Na ministrstvu so na podrobna vprašanja o tem, kaj se dogaja, odgovorili s krilatico, »da v luči optimizacije dela poteka reorganizacija služb«, vendar postopki še niso končani.

»Ukinitev edinega organa, ki se v slovenskem upravnem sistemu ukvarja z religijo, je vsekakor nenavadna. V simbolnem smislu nedvomno kaže na upadanje zanimanja naše države za to področje – in to v času, ko v večini zahodnega sveta zaznavamo ravno nasprotne procese: države praviloma krepijo strokovne in upravne institucije, ki se ukvarjajo z religijo,« pravi dr. Aleš Črnič, profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede. Vlade Janeza Janše nikoli niso posvečale posebne pozornosti temu področju, leta 2012 je druga Janševa vlada ta urad že degradirala z vladne ravni na službo ministrstva. »V času desnih vlad naša država zmeraj prioritetno ureja interese največje verske skupnosti, tj. RKC, in to navadno daleč od javnosti, pogosto v neposrednih stikih med premierovim uradom in škofovsko konferenco – vse druge dele religijskega polja pa zanemarja ali kar ignorira. Hkrati tudi levosredinske vlade niso kazale pretiranega zanimanja za to področje, vseeno pa so bolj ali manj zavzeto in uspešno vendarle skušale vzpostavljati neki celovit in koherenten sistemski okvir za praktično udejanjanje ustavnih načel svobode in enakopravnosti religijskega delovanja,« še pravi Črnič. V resnici so se zaposleni v uradu že več let trudili, da bi nastal samostojnejši organ, direktorat za versko svobodo, trudili so se, da bi dosegli vsaj preimenovanje – urad za verske skupnosti bi lahko postal urad za versko svobodo. Gre za podrobnost, a sprememba imena bi dokazovala spremembo koncepta, premik k uveljavljanju človekovih pravic do verske svobode.

Zapisano ne pomeni, da vlada pozablja na največjo versko skupnost. Nasprotno, ima izrazito politično podporo katoliških škofov, ministrstvo za kulturo pa si po pisanju Dnevnika želi, da bi država duhovnikom v celoti financirala prispevke za socialno varnost. Ta ukrep za zdaj velja do preklica epidemije, pojavljajo pa se zamisli, da bi se začasni ukrep preoblikoval v stalnega.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.