Uredništvo

 |  Družba

OSEMDESETA: Kulturniška »opozicija«

Od družbene angažiranosti do političnega delovanja

Dr. Aleš Gabrič, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, v posebni številki Mladine OSEMDESETA (ROJSTVO DRŽAVE) piše, da se je položaj slovenskih intelektualcev razlikoval od položaja njihovih kolegov drugod v komunističnem svetu. Slovenija je bila odprta proti Zahodu, pretok ljudi in idej je bil bolj sproščen kot drugje. Generacije intelektualcev, ki so odraščale v socialistični ureditvi, so svoje poglede lahko izražale v legalnih revijah, čeprav so te doživljale politične pritiske in bile številne ukinjene na zahtevo komunističnih oblastnikov. Vodilni v Zvezi komunistov Slovenije (ZKS) so kritične intelektualce pogosto označevali za 'opozicijo' (ali opozicijo iz vrst kulturnikov oziroma kulturniško opozicijo), intelektualci pa so se bolj videli v vlogi samostojno mislečih angažiranih državljanov, katerih mnenja se v več točkah razlikujejo od programskih izhodišč ali politične prakse ZKS.

Spogledovanje z vrednotami zahodne demokracije in prozahodno usmerjenost Slovencev so redno omenjali v poročilih notranje uprave, tudi v obsežni analizi delovanja opozicijskih sil v Sloveniji z začetka leta 1979. Sestavljavci elaborata so menili, 'da so politične in varnostne razmere ugodne in stabilne', v Sloveniji pa naj bi bilo približno 500 oseb, 'ki se izraziteje sovražno eksponirajo, se ne glede na idejno pripadnost občasno povezujejo ali obiskujejo'. "Med intelektualci so na prvem mestu omenili nekdanje krščanske socialiste, kot osrednjo osebnost med njimi pa Edvarda Kocbeka," je zapisal Aleš Gabrič.

"Vodilni v Zvezi komunistov Slovenije (ZKS) so kritične intelektualce pogosto označevali za 'opozicijo' (ali opozicijo iz vrst kulturnikov oziroma kulturniško opozicijo), intelektualci pa so se bolj videli v vlogi samostojno mislečih angažiranih državljanov, katerih mnenja se v več točkah razlikujejo od programskih izhodišč ali politične prakse ZKS."

Dr. Aleš Gabrič,
znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino

Obsežen izbor člankov v ediciji 8DESETA (ROJSTVO DRŽAVE), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, je nastal ob 30. obletnici samostojne Slovenije, avtorji in avtorice prispevkov pa so ob tej priložnosti na spletnem portalu YouTube objavili tudi videoposnetke, v katerih se dotikajo tematike, kdaj in kako je pričela nastajati država Slovenija.

(SPLETNI NAKUP) >> ROJSTVO DRŽAVE: OSEMDESETA (1. DEL)

ve_fv04R1VQ

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.