Grega Repovž

29. 12. 2020  |  Politika

Uzakonitev disidentstva

Tovrstno pogojevanje in povezovanje je pravno nedopustno in ustavno sporno

Protestno polaganje stopal pred parlamentom. Policija je legitimirala zgolj tiste, ki so »izrazili svoje mnenje«, preostale je pustila pri miru. Zdravstveni inšpektorat je dobil 65 prijav. (22. aprila 2020)

Janševa vlada skuša že od samega začetka utišati kritične glasove. Na fotografiji je protestno polaganje stopal pred parlamentom 22. aprila. Policija je legitimirala zgolj tiste, ki so »izrazili svoje mnenje«, preostale je pustila pri miru. 
© Borut Krajnc

Poslanski skupini SDS in NSi sta v ponedeljek v državnem zboru vložili dopolnilo k PKP7, ki ga je vlada podprla, pravi pa, da tisti, ki jim je bila v času epidemije izrečena globa zaradi kršitve ukrepov, nimajo pravice do pomoči države, besedilo pa je napisano tako, da dopušča tako kaznovanje podjetij kot tudi vseh fizičnih oseb, ki so na primer globo dobili na protestih. Vladna koalicija je to določilo javno utemeljila z ravnanjem upornega direktorja smučišča Krvavec, dejansko pa bo s tem prizadela več sto ljudi, zlasti tiste, ki so se udeleževali protestov. Za ljudi, ki jih oblast tako kaznuje in preganja, obstaja mednarodno uveljavljen izraz: disidenti. Določilo je brez dvoma tudi ustavno sporno, a do odločitve ustavnega sodišča bo že veliko ljudi grobo prizadetih.

Toliko bolj je zadeva skrb vzbujajoča, ker vlada, pristojna ministrstva in inšpektorati gledajo stran pri vsakodnevnih kršitvah ukrepov, ki jih je vlada sprejela v boju z epidemijo. V Sloveniji namreč mnogo podjetij vsak dan in zavestno krši določila, na podlagi katerih nihče, ki je aktivno okužen s covid-19 ne bi smel delati, prav tako pa ne bi smeli delati tisti, ki so bili v stiku z okuženimi. Vendar v ogromno podjetjih in javnih zavodih ukrepe ignorirajo ter ob tihi podpori politike silijo zaposlene, da kljub okužbi ali stiku z okuženim delajo naprej. To se kaže tudi na epidemiološki sliki: največji delež okužb namreč tudi po podatkih odgovornih institucij izhaja prav iz delovnih mest. Vendar za te kršitve, ki imajo uničujoče posledice, niso predvidene nobene nove globe ali sankcije, tudi obstoječe globe z zdravstvenega področja pa se ne izrekajo, razen ko gre za storitveni sektor, kjer država dejansko izvaja nadzor. Še več: država tovrstno ravnanje dejansko spodbuja, saj zavestno nezadovoljivo nadomešča izpad dohodka podjetij in plač.

Ima torej direktor Smučišča Krvavec Janez Janša prav, ko vztraja, da bodo delali kljub vladni prepovedi? Ne. Če bi vsak ravnal na takšen način, bi to povzročilo še večjo stihijo. Seveda pa je logično, da se mu zdi nesprejemljivo sedanje stanja. V nemalo podjetjih namreč kljub okužbam in stikom z okuženimi delajo naprej, kot da se ni nič zgodilo in kot da nimajo javne odgovornosti. Nekatera podjetja imajo celo posebne sobe, kjer delajo okuženi. Poslovodje – celo v javnem sektorju – od zaposlenih, ki so še vedno aktivno okuženi ali so bili v nevarnem stiku, zahtevajo prisotnost na delovnem mestu. To ravnanje pa država tolerira in prek zakonodaje celo posredno spodbuja. Problem Smučišča Krvavec je pač to, da se vidi, da deluje, čeprav je vlada uradno določila, da morajo smučišča prenehati z delom.

Vladne stranke z omenjenim amandmajem kaznujejo le tiste, ki so se ji javno uprli, ne pa tistih, ki ne spoštujejo ukrepov, ki jih je vlada sprejela zoper epidemijo.

Vladne stranke z omenjenim amandmajem kaznujejo le tiste, ki so se ji javno uprli, ne pa tistih, ki ne spoštujejo ukrepov, ki jih je vlada sprejela zoper epidemijo. Direktorja Smučišča Krvavec kaznujejo zato, ker se je uprl in to celo javno. To je tisto, česar ta vlada ne tolerira. Tolerira pa, da podjetja ne spoštujejo sprejetih ukrepov zoper širjenje virusa Covid – 19. Prav širjenje virusa na delovnih mestih je danes glavni razlog, da je Slovenija na vrhu lestvice po številu umrlih zaradi Covid -19 in da se razmere nikakor ne izboljšajo. Vendar predsednik vlade, ki to ve, na to ne reagira. To ga ne moti, za to mu je popolnoma vseeno. Moti ga, če se mu kdo javno upira, ne če nekdo nezadovoljivo izpolnjuje ukrepe zoper epidemijo.

Ravno v teh dneh je iz Kitajske prišla novica o zaporni kazni za ljubiteljsko novinarko, ki je poročala o stanju v Vuhanu. Zhang Zhan je namreč med prvimi poročala o tem, kaj se je v začetnem obdobju izbruha koronavirusa dogajalo na ulicah in v bolnicah Vuhana. Obsodili so jo na štiri leta zapora zaradi »netenja prepirov in sporov«, kar je zakonski člen, namenjen utišanju disidentov. Zhanova je v svojih poročilih kritizirala kitajski odziv na izbruh, oblastem očitala, da onemogočijo kritične glasove in omalovažujejo resnost dogajanja, ki se je pozneje razvilo v globalno pandemijo. Priprta je že od maja 2020. Res je, na Kitajskem je kazen za neposlušnost zaporna, a v Sloveniji bo odslej finančna. A v obeh primerih je razlog enak: gre za utišanje disidentov.

Naj na koncu ponovimo še pravni vidik celotne zadeve. Tovrstno pogojevanje in povezovanje je pravno nedopustno, tudi ustavno je sporno. Nadomestilo za začasno delo, delno povračilo plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom in temeljni mesečni dohodek so pravica, nespoštovanje ukrepov se pa kaznuje s prekrški, če tako določa zakon, tovrstno povezovanje pa je pravno nedopustno. Seveda je pravno nevzdržno že, da naj bi ukrep veljal za nazaj. A zadeva je ustavno sporna. Podelitve ali odvzema določene pravice namreč ni mogoče postaviti kot kazen ali nagrado za spoštovanje kakega drugega zakona ali celo vladnega ukrepa. Odvzem določene pravice iz kakega drugega naslova kot kazen za določeno kršitev pomeni, da bi lahko vlada (oziroma njena večina v državnem zboru) po prosti presoji odvzemala posamezne pravice ljudem, ki so storili tak ali drugačen prekršek. Potem bi lahko na primer tudi določili, da če ste storili prometni prekršek, nimate več pravice do davčne olajšave, ne morete do javnega stanovanja itd. Tako pravo na srečo ni raztegljivo. Razen v določen državah, kjer meje prava določa avtokrat na oblasti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.