Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Huawei nas gleda

    V Evropi poteka zelo resna razprava o uvajanju novega standarda mobilne telekomunikacije 5G. Nobenega dvoma ni: države hitijo z uvajanjem novega standarda, to imajo vse vodilne države danes na vrhu prednostnih seznamov. Hitijo, ker je na to omrežje, njegovo hitrost in zmogljivost vezana tako rekoč vsa tehnologija prihodnosti, ki že nastaja, od umetne inteligence do interneta stvari. A vendar ta razprava ne poteka le znotraj tehnoloških krogov, temveč je to zelo resna politična, geostrateška in varnostna razprava. 5G je namreč tehnologija, ki sama po sebi že predstavlja nova razmerja na planetu. Edini, ki je dejansko tehnologijo razvil do stopnje implementacije in postavitve, je Huawei. Razvoj 5G je bil seveda državni projekt, država ga je podprla finančno in strateško. Evropska in ameriška podjetja so v zaostanku, poleg tega niso niti približno tako močna kot Huawei, evropska konkurenta Nokia in Ericsson pa po analizah nemških strokovnjakov zaostajata za nekaj let. Več

  • Grega Repovž

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    Stanovanjska kriza je!

    Trideset let odsotnosti stanovanjske politike, minimalna vlaganja države v javna stanovanja, razmah turizma, novi načini najemanja stanovanj prek Airbnbja, odsotnost davčne politike na področju nepremičnin, presežek denarja, ki ga imajo najbogatejši in ga v odsotnosti drugih naložb (in davčne politike) nalagajo v nakupe stanovanj – to so ključni razlogi, zaradi katerih v Sloveniji ne moremo govoriti o težavah na nepremičninskem trgu, ampak o resni nepremičninski krizi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Tvegana igra

    Vrhunska politika je resen posel. Dolga leta so bili – po vsem svetu – politiki predvsem ljudje, ki so se že v rosnih letih odločili za ta poklic, celo poslanstvo. Tako so počasi lezli po klinih politike, začeli kot pripravniki v poslanskih skupinah, postali člani podmladkov, napredovali do položaja svetovalcev v ministrskih kabinetih, si nabirali izkušnje ter prevzemali znanje starejših kolegov. Preden je kdo postal minister ali poslanec, je v politiki preživel vsaj deset do petnajst let – in si nabral znanje o umetnosti politike, zgodovinske izkušnje, spoznaval nenapisana pravila, kaj kakšen korak sporoča drugi strani, itd. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Oktobrske ide

    Ko je pretekli teden sporazumno odstopila uprava Petrola, je bilo jasno, da je do zamenjave prišlo, ker uprava očitno ni hotela izpolniti nekaterih, dejansko kar odkritih želja prve vladne stranke, Liste Marjana Šarca, po kadrovski razširitvi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Študenti? Vrsta škodljivcev?

    Ta teden so poslanci državnega zbora – koalicije – sprejeli novo ureditev študentskega dela, na podlagi katere bruto urna postavka za študentsko delo v Sloveniji od novega leta ne bo smela biti nižja od 5,4 evra oziroma 4,56 evra neto, odslej pa se bo usklajevala z minimalno plačo. Gre za ukrep, ki ga je koalicija sprejela na podlagi sporazuma Levice z vlado Marjana Šarca. Izvorno so se sicer dogovorili, da se urna postavka dvigne na pet evrov neto, a nato so se dogovorili za zvišanje na 4,76 evra neto. Vendar si je koalicija nato premislila in v torek izglasovala 20 centov nižji dvig minimalne urne postavke za študente. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Prvorazredni

    Po petih letih je TV Slovenija spet potegnila na dan stare procese, ki potekajo zoper Zorana Jankovića. In primeri so jasni, vsa Slovenija si je lahko še enkrat ogledala, kako je potoval denar iz Stožic na račune družine Janković, na primer. In res je bilo nazorno narejeno, kot pobarvanka za prvi razred osnovne šole, vsem, ki so gledali, je lahko jasno, kaj se je dogajalo. Gre za res šolski primer tovrstnega prenašanja denarja z enega računa na drugega. Vsakogar izmed nas bi davkarija in kriminalisti nemudoma dobili in obsodili, če bi to poskusili narediti, pa še zaradi davčne utaje bi nas že zdavnaj kaznovali. Danes bi imeli dejanje že izbrisano iz svoje kartoteke, tako hitro bi se to zgodilo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Politični premik v desno

    Zelo malo možnosti je, da v naslednjih tednih Levica ne bi odstopila od dogovora o sodelovanju, ki ga je podpisala s predsednikom vlade in vodjo vladajoče koalicije Marjanom Šarcem. Že od začetka poletja je namreč jasno, da so nazadnjaški in neoliberalni pogledi v tej koaliciji prevladali nad sodobnimi, ki jih je zagovarjala Levica – te bi težko opredelili kot ekstremno leve. Kar zagovarja Levica, so namreč zgolj stališča in ravnanja, ki so v skladu s sodobnimi usmeritvami po vsej Evropi, le da jih tam izvajajo tudi konservativne vlade, ker pač veliko bolj razumejo, kaj je sploh namen vlade in države, ter kako zagotavljati dolgoročno stabilnost in moč države v aktualnih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih razmerah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Periferna država

    Slovenski menedžerji in politiki se radi predstavljajo v mednarodnih krogih kot tisti, ki poznajo Balkan. Ki znajo poslovati na Balkanu, ki poznajo svojo bivšo državo, itd. No, resnica o slovenskem poslovanju je veliko bolj klavrna. To je zgodba o samih fiaskih. V resnici bi bili že težko manj uspešni, kot so bili. Z Balkana se je večina slovenskih poslovnežev vrnila z dolgimi nosovi. Pa ne, da jih kdo »nasamari«, kot potem radi govorijo naokoli. A pač niso bili kos trgu. Samozavesti je bilo veliko, samohvale tudi, po slabih tridesetih letih pa je slovenskih naložb na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in drugod sorazmerno malo, bolj za vzorec – sploh glede na število poskusov in tudi dejanski potencial, ki ga je imelo slovensko gospodarstvo pred krizo, ter prednostjo, ki smo jo imeli, ker smo se izognili vojni. Dejansko so danes slovenske družbe manj pomembni igralci na tem trgu, razen redkih. Avstrijci, na primer, so se neprimerno bolje usidrali na Balkanu in imajo veliko politično in gospodarsko moč po teh državah. Le da med te države, ki so jih spretno zasedli in vanje razširili svoje poslovanje, Avstrijci v nasprotju z nami prištevajo tudi Slovenijo. Tudi pri nas so avstrijske družbe izredno močne. Več

  • Grega Repovž

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Kako si drznete!

    V sredo, 2. oktobra 2019, točno ob 9. uri, je na planetu Zemlja živelo 7.698.795.661 ljudi. Ko to berete, nas je že veliko več. Števec kaže, da se prebivalstvo ljudi na planetu povečuje za več kot eno osebo na sekundo. Pri taki populaciji in življenjskem slogu, kot ga živimo, planet naših izpustov ne prenese. Zato je življenjski slog in globalni družbeni sistem treba korenito spremeniti. Ne gre drugače. Znanstveniki so na to začeli opozarjati pred tridesetimi leti, ko nas je na Zemlji živelo dobrih pet milijard. Napredek, ki se je končno začel širiti po celotni obli, je stvari še zelo poslabšal. Pred 30 leti je bil ogljični odtis Amerike na povprečnega prebivalca okoli pet ton na leto, zdaj je 13 ton. Povprečni ogljični odtis Norvežana je dandanes dobre štiri tone, Nemca devet ton, Slovenca pa osem. Planet tega ne zmore, v neki točki se bo zlomilo. Zlomilo se ne bo tako, da nam bo malo bolj vroče. Ali da bo gladina morja malo višja. Ali da bomo morali nositi maske v mestih. Zlomilo se bo tako, da bomo umirali. Množično. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Vedeli so

    Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, se je v sredo, na drugi dan prizemljitve Adrijinih letal, sestal s predstavniki Iniciativnega odbora zaposlenih za reševanje Adrie. »Ni nam vseeno, kaj se z Adrio dogaja, tako zaradi ohranitve povezav s Slovenijo tudi po zraku kot zaradi blagovne znamke in zaposlenih. Ne moremo pa mimo dejstev, ki otežujejo reševanje ali pomoč Adrii,« je dejal Počivalšek in omenil, da je bila zadnja dokapitalizacija narejena leta 2011 in od nje še ni preteklo deset let, ko bi spet imeli možnost za novo dokapitalizacijo. »Podjetje je v zasebni lasti, manevrski prostor za pomoč je tudi zato zelo zožen,« je še dejal Počivalšek. Omenil je, da je imela Adria neodgovornega lastnika, zaradi katerega so zdaj ogrožene licence za letenje, in da je za reševanje situacije zelo malo časa. Več