Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Uvodnik

     Vreči delo s piedestala

    O nujnih ukrepih, ki bi ustavili podnebne spremembe, se je najbolje pogovarjati poleti. Vsi, razen resnično trdobučnih in grimsov, poleti razumemo, da se razmere spreminjajo. In vsi vemo, da to, kar se nakazuje v prihodnosti, res ni dobro. Vendar se skoraj vse razprave tudi v javnem prostoru hitro ustavijo pri vprašanju potrošnje in ekonomije. A že to je dobro. Zmanjšati porabo. Se odpovedati nekaterim danes samoumevnim, z vidika vplivov na okolje pa pregrešnim, norim navadam. Pogovor o zmanjšanju porabe plastike razumejo vsi, otroci v vrtcih se o tem posredno učijo že prvo leto v jaslih. Da je samoumevnost rabe avtomobilov in letal vprašljiva, tudi razumemo vsi, čeprav je le malokdo kaj v resnici spremenil. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Uvodnik

     Višina plače

    Visoki funkcionarji te države naj bi bili tudi razmišljevalci. Od predsednika računskega sodišča bi na primer pričakovali, da bo razmišljal o prihodnosti, da bodo torej poročila računskega sodišča na primer že merila ogljični odtis naložb države. Taki so namreč po Evropi predsedniki računskih sodišč. Ne vsi, veliko pa jih je takih. Najznamenitejši med njimi je sir John Bourn, dolgoletni predsednik britanskega računskega sodišča (do leta 2008), ki je uvedel nenavadne revizije vrtcev, vlakov, muzejev in podobnega in povzročil pravo revolucijo po vsem svetu. Britansko računsko sodišče se je takrat prenehalo ukvarjati zgolj z vprašanjem, ali je bil vsak funt pravilno porabljen, ampak se je spraševalo tudi o tem, kako zadovoljni so na primer otroci, ko obiščejo galerijo Tate. Se dobro počutijo? Ali razumejo napise, ki so pod eksponati? Kaj naredijo, če jim je dolgčas? Predvsem pa se je računsko sodišče z Bournom začelo ukvarjati z vprašanjem, zakaj sploh je država, kaj je njen namen. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Na pravi strani zgodovine

    V dneh po izbiri vodilnih kadrov Evropske unije za prihodnjih pet let smo tudi v Sloveniji slišali, kako slabo je, da na pomembnem položaju ni nobenega kandidata iz Vzhodne Evrope. Da bi bilo simbolno to dobro, da se pokaže spoštovanje do novih članic. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Pohlevnost in oholost

    Leta 2017 je izšla knjiga staroste slovenske ekonomije Jožeta Mencingerja Udba in bela tehnika. Gre za izbor njegovih člankov in predavanj od leta 1988 do izida, vsebinsko pa za enega najboljših učbenikov slovenske sodobne zgodovine, pri čemer je Mencinger seveda izreden pisec in je branje človeku tudi v užitek. No, a čeprav je ta knjiga zgodovina te države, naj vas to ne zavede: ob branju se človek ne počuti prav nič zaneseno in ponosno, ampak mu je na trenutke malo nerodno, pretežno pa kar zelo. Morda bi prav zato morala biti knjiga Udba in bela tehnika obvezno branje za vsakogar, ki bi rad bil javni uslužbenec, poslanec, minister ali premier. Zlasti slednji bi knjigo morali jemati kot brevir, kot žugajoči zgodovinski spomin, ki jih opozarja, da niso prvi na tem položaju in da niso prvi, ki delajo neumnosti, ki jih sicer znajo zlahka in energično utemeljevati, le neuki (ali pa zavedeni) narod je vedno znova nerazumevajoč. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Sledi neke nevednosti

    »Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje Evropske komisije so bile močno nenavadne.«
    —Premier Marjan Šarec 7. junija še ne ve, da bo 19. junija prodal Abanko
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Jedro Evrope, v nastajanju

    Evropska visoka politika je v teh dneh – že vsaj petič – dvignila roke in dokončno obupala nad Veliko Britanijo. Potrpežljivost, s katero so evropske države prenašale norost Velike Britanije in upale, da bo morda v zadnjem trenutku – in zadnjih trenutkov je bilo v tem letu veliko – prišlo do streznjenja na Otoku, je vredna Nobelove nagrade za potrpežljivost. Če bi seveda obstajala. Več

  • Grega Repovž

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Politika

    Ni ga župana, ki bi znal narediti skvot

    Župan Zoran Janković ni in nikoli ne bo tisti turist, ki gre na dopust v prestolnice in mesta. V bistvu mu nič ni bolj tuje kot prav ti turisti, od katerih živi Ljubljana in zaradi katerih se je v prestolnici zgodil tak neverjeten razcvet. Zoran Janković zato ne razume, da nobenega mestnega turista v Lizboni ne motijo zlizane in neravne granitne in marmornate kocke. Seveda jih živcirajo, seveda marsikateri tudi pade in nekateri zaradi kock končajo na urgenci – tako kot marsikateri meščan Lizbone –, ampak če ne bi bilo teh kock in teh šlampasto pobarvanih fasad, vonja po mestu, pralnem prašku in avtomobilskih izpuhih ( ja, tudi tega), bi bila Lizbona neko drugo mesto. Ni bolj groznega za mestnega pohajalca, kot da mora sedeti med samimi turisti. Ni ga bolj groznega občutka za tega turista, kot da začuti, da je nekdo to mesto prilagodil njemu, turistu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Komisar

    Prav čudna razprava se je vnela v tej državi – kdo bo komisar v evropski komisiji. Ne, kako zastaviti, da bomo imeli večji vpliv v evropski komisiji. Nihče ne govori o tem, kako bi z izbiro morda vplivali na politično usmeritev komisije in unije. Nič od tega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Levica

    Pretenciozno bi bilo napisati, da je bil izid Levice na volitvah pričakovan, so ga pa nakazovale javnomnenjske raziskave. Razlogov za neuspeh je več. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Nad breznom

    »Nikoli ne padeš v isto brezno. Zato pa vsakič padeš na enak način, napol smešen, napol zgrožen.« To so besede iz zaključnega odstavka izjemne in pretresljive knjige Dnevni red Érica Vuillarda (Beletrina, 2019), ki v počasni človečnosti, normalnosti, mirnem toku in zato neizmerni grozljivosti opisuje uvod v drugo svetovno vojno. A naj bo ta zaključni stavek le izhodišče. Več