Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Konec prvega polčasa

    Danes se pozablja, kaj je bil razlog za dejanski razpad prejšnje koalicije in nato odstop takratnega premiera Marjana Šarca: šlo je za predlog odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes se to ne zdi tako pomembno, a šlo je po dolgih letih za prvi resen poskus, da bi politika od javnega denarja odrezala gospodarske družbe, zavarovalnice, ki dejansko izjemno dobro živijo (res gre za navidezno upravljanje stotin milijonov evrov javnega denarja) le od tega, da so privesek toka javnih sredstev. Bilo je kot v slabem filmu o korupciji: najprej se je uprl zdravstveni minister, nato se je uprl še finančni minister s celotno ekipo, potem pa še pol koalicije, stranka DeSUS je bila že ves čas proti, ni skrivala povezav z zavarovalnicami, nazadnje sta na nasprotno stran stopili še SMC in SAB. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Uvodnik

    Teden odločitve

    Policijski sindikat Slovenije je v ponedeljek začel razmeroma blago stavko, ker se je vlada odločila, da ne bo izpolnila pred dvema letoma doseženega in podpisanega stavkovnega dogovora. Začetek stavke zaradi neizpolnjevanja dogovora je logičen korak sindikata, s katerim nasprotno stran v takih primerih pripravi k pogovorom. V normalnih razmerah sledijo pogajanja. Zato so bila v ponedeljek tudi poročila medijev o stavki policistov popolnoma mirna in celo obrobna. Policisti so začeli stavko, stavka okoli 5000 policistov, ki so člani omenjenega sindikata, promet poteka normalno itd. Noben medij ni v tem zaznal nič takega. Čakalo se je, da bo objavljen protokol pogajanj. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Iz političnih razlogov

    »Poslabšanje epidemiološke slike je posledica sprostitve nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki. Na evropskem vrhu decembra je Evropa skupaj ocenila, da nekatera sproščanja zaradi psiholoških posledic naredijo manj škode, kot pa če tega ne bi naredili. In temu smo sledili, smo se pa zavedali, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh.« 
    — Janez Janša na srečanju s pedagogi, STA, 6. januarja 2021

    Navedena izjava predsednika vlade Janeza Janše je pomenljiva, ker razkriva zavedanje izjavljavca, da s svojo politično odločitvijo, da še pred božično-novoletnimi prazniki začasno odpravi nekatere protiepidemijske ukrepe, dejansko ni le onemogočil vrnitve otrok v šole za vsaj nekaj tednov, ampak je tudi ogrozil življenje in zdravje ljudi. Več

  • Grega Repovž

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Marshal Tweeto

    Ko je bruseljski Politico objavil prvo gloso o nenavadnem predsedniku slovenske vlade, ki tako kot odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump vse dni binglja na Twitterju in prek njega obračunava s političnimi nasprotniki, novinarji, vsakim, ki ga moti, razširja rasistične ideje in poobjavlja različne teorije zarot, je bil občutek res neprijeten: pač, počutili smo se kot v sedmem delu kakšne socialne tevedrame o družini z roba družbe, to pa je tisti trenutek v nadaljevanki, ko oče, ki bi moral biti naš ponos, neko sobotno jutro opit obleži sredi ulice, čisto negiben, Sosede z vrečkami s hrano iz trgovine malo postanejo in mu namenijo niti ne zgrožen, ampak popolnoma brezčuten pogled, nam, ki stojimo desetletni ob njem, pa neki čuden s prihodnostjo sprijaznjen pogled, zanje smo taki kot oče. V njihovih očeh ni upanja za nas, zanje smo rob družbe, neotesani rasistični sosedje iz iste ulice, tudi mi smo ta oče, ki poskuša v soboto ob petih zjutraj zapeti Abbin Take a chance on me, ki zase misli, da je zabaven in pronicljiv, pa je le teslo. In čisto nič ne moremo storiti, da bi karkoli spremenili. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Uvodnik

    Se je že zgodilo

    Na začetku septembra je delovalo brezizhodno. Protestniškemu gibanju je prvič resno pošla sapa, opozicija je bila popolnoma brez orientacije, otročje je pestovala stare zamere. Zdelo se je, da bo Janši ob sicer resnem uporu civilne družbe, mednarodni zgroženosti in javni obsodbi, ki so jo izrekli intelektualci, uspelo spremeniti mlado, krhko demokracijo v defektno in bolno, kot se je o tem, kar se dogaja v jugovzhodni Evropi, izrazila podpredsednica evropske komisije Věra Jourová. Več

  • Grega Repovž

    29. 12. 2020  |  Politika

    Uzakonitev disidentstva

    Poslanski skupini SDS in NSi sta v ponedeljek v državnem zboru vložili dopolnilo k PKP7, ki ga je vlada podprla, pravi pa, da tisti, ki jim je bila v času epidemije izrečena globa zaradi kršitve ukrepov, nimajo pravice do pomoči države, besedilo pa je napisano tako, da dopušča tako kaznovanje podjetij kot tudi vseh fizičnih oseb, ki so na primer globo dobili na protestih. Vladna koalicija je to določilo javno utemeljila z ravnanjem upornega direktorja smučišča Krvavec, dejansko pa bo s tem prizadela več sto ljudi, zlasti tiste, ki so se udeleževali protestov. Za ljudi, ki jih oblast tako kaznuje in preganja, obstaja mednarodno uveljavljen izraz: disidenti. Določilo je brez dvoma tudi ustavno sporno, a do odločitve ustavnega sodišča bo že veliko ljudi grobo prizadetih. Več

  • Grega Repovž

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Politika

    Spet brezglavo in nepremišljeno

    Konec poletja, 27. avgusta, torej le nekaj dni pred začetkom šolskega leta, je ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec na tiskovni konferenci predstavila načrt jesenskega odpiranja šol. A občutek, da so šole in z njimi Slovenija pripravljene na odpiranje šol, je trajal le kakšno uro. Takoj so se namreč začeli oglašati ravnatelji iz vse države in ponavljati: morda namen ni slab, žal pa tega načrta v šolah ne moremo uresničiti brez dodatnega kadra, prostorov, časa in seveda sredstev. Problem je zelo jasno opisal predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Gregor Pečan: v slovenskih šolah že glavne in prve zapovedi, torej ohranjanja metra in pol razdalje med učenci, ne moremo zagotoviti. Šole namreč nimajo dovolj prostora, da bi se načrta držale. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Uvodnik

    In kaj boste vi za božič? Ubili očeta?

    Pripraviti se moramo na božič, je nemški zvezni zdravstveni minister Jens Spahn prvič izrekel septembra, dober mesec, preden se je tudi sam okužil s koronavirusom. A priprave na božič niso bile prazne besede, ampak se je tega lotil s psihologi, strokovnjaki za javno zdravje, epidemiologi in komunikologi. Na kratko rečeno: analizirali so najverjetnejše vedenje ljudi v božičnem času, vedenje ljudi, ki vedo, da je teh deset do petnajst dni čas odklopa od skrbi, prešernega vedenja, razposajenosti in obiskov. Tako je prve dni decembra nemška kanclerka Angela Merkel predstavila koncept, ki so ga zasnovali na psiholoških modelih ravnanja ljudi: zavedajoč se, da se bodo ljudje težko uprli družinskim in drugim srečanjem, da torej obstaja velika možnost, da bodo okovi protiepidemijskega boja popustili, so se odločili, da življenje ustavijo devet dni pred božičem, da bi torej še pred praznikom prekinili verige okužb. Tako so šole zaprli s 16. decembrom namesto šele z 19. decembrom, hkrati so z gospodarskimi združenji dosegli dogovor, da se takrat ustavi tudi največji mogoči del proizvodnje, ustavili so vse družabno in javno življenje, zaprli so vse prodajalne in trgovine, razen tistih, ki prodajajo izdelke za nujno dnevno rabo, ter seveda frizerske in druge podobne salone. Ker so vedeli, da se v božično-novoletnem času ljudje ne bodo zmogli držati navodil, so torej poskrbeli, da bo do tega obdobja čim manj okužb. Koncept je takoj prevzela večina Evrope. Bil je natančno zamišljen, dodelan, razumen, upošteval je psihologijo posameznika in množic. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Uvodnik

    Koliko mrtvih še?

    V sredo je Bojana Beović, prvo ime slovenskega boja zoper epidemijo koronavirusa, po izvolitvi za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije prostodušno izjavila, da bodo sicer formalni postopki za prevzem nove funkcije trajali še nekaj časa, je pa seveda normalno, da ji bo funkcija vodje strokovne skupine za boj zoper epidemijo zdaj ugasnila, ker odhaja v novo službo. Nenavadna lahkost, kako je to povedala, je bila šokantna. Kot bi zapuščala neko mesto sekretarke v vladi, ne ravno pomembno. A zdi se, da je Beovićeva tako ravnala le zato, ker se hoče umakniti brez besed, s katerimi bi naredila še dodatno škodo zavoženemu projektu boja zoper epidemijo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Čas je za umik, poraz je tu

    »Imamo stroge ukrepe in najdaljši lockdown v regiji, pa nam kljub temu števila okuženih nikakor ne uspe znižati, kot bi vsi skupaj želeli. Enostavno si moramo priznati, da smo na strateški ravni v slepi ulici. Epidemija se je sedaj razvila predvsem v psihološko krizo zaupanja. Ni dovolj, da imamo dobre ukrepe v teoriji in na papirju, temveč jih morajo ljudje spoštovati tudi v praksi. Da bi to dosegli, moramo pridobiti zaupanje ljudi. Pri tem niso krivi ljudje, ki očitno kršijo predpisane ukrepe, temveč mi, ker jih moramo z drugimi prijemi prepričati v njihovo upoštevanje.«
    —Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, odziv na predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja za 14-dnevni strožji lockdown, 8. decembra 2020

    Ta dejansko resignirana izjava je realna in trda. A niti ni tako presenetljivo, da je prišla od tega trmastega človeka, predsednika SMC Zdravka Počivalška. Dolgo je vztrajal, branil vlado. A drugače kot ministri SDS in NSi danes tudi Počivalšek ne more več, ker ima več vesti – karkoli si o njem že mislimo. Dejansko je ta njegova izjava tudi prvo priznanje kakšnega predstavnika te vlade, da so zavozili, da so vodili napačno politiko, da jim ustavitev javnega življenja ni uspela, da jim ljudje ne zaupajo, a prav tako, da nimajo več nobenega ukrepa, s katerim bi lahko še kaj naredili. Čeprav Počivalšek vztraja, da je treba ljudi prepričati, naj tej vladi sledijo, je hkrati jasno, da ve, da je dejansko konec. Je tudi prvi, ki je priznal, da niso krivi ljudje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Kot leta 2012

    V svoji zadnji vladi je Janez Janša celotno gospodarsko politiko prepustil bližnjima, družinskima prijateljema: prvi je Andrej Šircelj, drugi pa Matej Lahovnik. Z obema in njunima družinama se zasebno druži. A zakaj ne? Zakaj ne bi mogel biti kdo, ki je tvoj osebni prijatelj, tudi dober sodelavec in minister? Seveda je to mogoče. Več

  • Grega Repovž

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Svoboda po madžarsko

    Pretekli četrtek so v popoldanskih urah ulice v centru prestolnice ponovno zasedle okrepljene policijske enote. Razlog je bil upravičen: na družbenih omrežjih so se pojavile informacije, da naj bi huligani, ki so 5. novembra izvedli nasilni pohod, ponovno prišli v mestno središče. A huliganov ni bilo. Policisti so se zato prestopali na odrejenih lokacijah in se pogovarjali v po mestu razmeščenih vozilih. Nato pa se je ob 17. uri in 20 minut zgodilo nekaj nenavadnega. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Nesposobni in pogoltni

    Prišli smo do točke, ko lahko zapišemo: slovenska vlada je zavozila boj proti epidemiji. Zavozili so ga Janez Janša, Bojana Beović, Janez Cigler Kralj, Zdravko Počivalšek in Matej Lahovnik. To so glavni odgovorni ljudje, da je Slovenija na vrhu lestvice po umrlih na dan in da se tudi noben drug podatek ne izboljšuje. To so ljudje, ki so odgovorni, da slovenski lockdown, ki dejansko v različnih modifikacijah traja že šesti teden, ni uspešen. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Vzdušje dokaj sproščeno

    Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije. Pred odhodom v berlinsko dopisništvo je bila zunanjepolitična komentatorka na TV Slovenija. Več

  • Grega Repovž

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    Božična koalicija

    V petek, 1. marca 2013, je na prodajna mesta in v poštne nabiralnike naročnikov prišla deveta številka Mladine, na naslovnici pa je bila poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek, ki sedi sredi velike dvorane državnega zbora in podpisuje prisego ob podelitvi mandata za sestavo nove vlade. Naslov, ki je s sliko sestavljal naslovnico, se je glasil »Popravni izpit«. To je bil teden, ko so takratne parlamentarne stranke, brez SDS in NSi, izglasovale nezaupnico vladi Janeza Janše in mandat za sestavo vlade podelile Bratuškovi. Z naslednjimi besedami se je začel uvod v temo, ki je opisovala padec druge Janševe vlade: »Na eni strani so protesti proti politični eliti, ki upravičeno zahtevajo nove predčasne volitve, saj je politika izgubila zaupanje javnosti. Na drugi strani je trpek rezultat trmoglave neoliberalne ekonomske politike Janeza Janše: letos bo po napovedi Evropske komisije slovenski BDP upadel še za dve odstotni točki. Slabše napovedi za rast imata letos le Grčija in Ciper, državi, ki sta morali zaprositi za zunanjo finančno pomoč.« Če bi gospodarsko krizo v tem besedilu zamenjali z bojem proti epidemiji, Grčijo in Ciper pa s Češko in Belgijo, ki imata v tem trenutku edini slabšo epidemiološko sliko od Slovenije, bi lahko to besedilo mirno objavili tudi danes. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Kazenska odgovornost

    Počasi se bo sestavila slika o vzrokih, ki so Slovenijo pripeljali na vrh lestvice držav po številu v epidemiji umrlih na milijon prebivalcev. In bolj ko se bo slika izrisovala, resneje bo treba začeti govoriti o odgovornosti za to, da je Slovenija tako zavozila spopad z epidemijo. Govorimo o kazenski odgovornosti odločevalcev, ljudi, ki sedijo v vladi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Črni teden

    Naj na začetku zunanjemu ministru Logarju zaželimo čim blažji potek bolezni in čimprejšnje okrevanje po okužbi s covid-19. V tem trenutku pa se moramo kljub temu spomniti njegove septembrske izjave, da se Slovenija vrača na diplomatski zemljevid. Izjava se je namreč res dobro postarala. Da, zdaj smo res dokončno na diplomatskem zemljevidu – obarvani z rdečo. Pa ne z republikansko ali s komunistično rdečo, ampak z rdečo kot znakom za alarm. Dokončno smo zapisani kot država, ki ima očitno čustveno labilnega in politično nerazsodnega premiera. Od tega tedna ni treba več nikomur v mednarodni politiki razlagati, zakaj imamo problem in da je naš problem resen. A nimamo problema samo mi: zdaj ve namreč tudi Evropa, da ima ta problem tudi sama. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Poštevanka

    V Sloveniji živi približno dva milijona prebivalcev, v Nemčiji živi 83 milijonov prebivalcev, ZDA imajo 328 milijonov prebivalcev. Če bi imeli to sredo v drugih dveh državah prav toliko na novo okuženih s koronavirusom glede na število prebivalcev, kot smo jih imeli v Sloveniji (2600 novih primerov), bi morali imeti Nemci 108.000 novih primerov, Američani pa 426.000 novih primerov. Vendar jih niso imeli toliko. V Nemčiji je bilo v sredo 15.000 novih primerov, največ do tega dne od začetka epidemije, v ZDA pa 83.000. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    V imenu naslednjih tednov

    V naslednjih tednih bo težko in moreče. Vsak dan bo bolj moreče. Epidemija napreduje. Naše normalno življenje se je delno že ustavilo, vsak dan se bo še malo bolj. Tako je po vsej Evropi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Kraja prihodnosti

    V trenutnih razmerah je zaradi razmaha epidemije seveda na pol neprimerno pisati o drugih težavah, v katere vse bolj pogosto trči Slovenija po zgolj pol leta vladanja ekipe Janeza Janše, vendar pa je ta teden prišel za Slovenijo pričakovan hladen tuš iz evropske komisije: osnutek nacionalnega načrta za okrevanje oziroma načrt črpanja skoraj polovice od 10,5 milijarde evrov (od tega 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev) je namreč doživel grobo zavrnitev, ocenjen je kot neprimeren. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Nazaj v 2020

    Ta teden sta, po dolgem času resne suše, v javnost prišla dva resna in sodobna politična dokumenta. Prvega, besedilo Iniciative za koalicijo ustavnega loka, je v imenu vseh avtorjev, Spomenke Hribar, Pavleta Gantarja, Borisa A. Novaka, Arjana Pregla, Barbare Rajgelj, Slavka Splichala, Nika Toša in Slavoja Žižka, vodstvom opozicijskega četverčka predstavil Jože P. Damijan, kmalu pa se je pojavil tudi v javnosti. Drugi dokument je knjižica političnih zahtev protestne ljudske skupščine petkovih protestov, najdlje trajajočega protestniškega gibanja v Sloveniji, ki ga ni organizirala politična stranka. Več

  • Grega Repovž

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Predsednik SMC, ki dela za SDS

    O predsedniku SMC in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku je konec maja zakrožila nesramna šala: »Nekdo Počivalška sredi noči zbudi in mu reče: ’Zdravko, Zdravko, sklican je sestanek stranke, hitro pojdi tja!’ Počivalšek, ves zmeden, se gladko odpelje na Trstenjakovo ulico v Ljubljani, kjer je sedež SDS – pa čeprav tam še nikoli ni bil.« Šala je maja zvenela bolj nesramna, kot zveni danes. A že takrat se je govorilo o tem, da se je Počivalšek intimno od svoje politične kariere že poslovil, da mu gre le za ustanovitev turističnega holdinga, kamor se namerava preseliti za šefa po koncu ministrovanja v vladi – tako naj bi bil tudi dogovorjen s predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo. Več

  • Grega Repovž

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Koalicija ustavnega loka

    Na začetku tedna je ekonomist dr. Jože P. Damijan zaprosil za sestanek predstavnike opozicijskih strank in jim predstavil iniciativo, ki so jo pripravili vidni predstavniki slovenske družbe, poleg samega Damijana še dr. Spomenka Hribar, dr. Pavel Gantar, dr. Boris A. Novak, Arjan Pregl, dr. Barbara Rajgelj, dr. Slavko Splichal, dr. Niko Toš ter dr. Slavoj Žižek. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Težko, ne pa nemogoče

    Slovenska opozicija se je pretekli teden nenavadno odzvala na pozive, da je morda čas, da uredi svoje vrste, da neha medsebojno obračunavati in ugotovi, ali je zmožna pred volitvami ustaviti spreminjanje Slovenije v malo Madžarsko z enim voždom in eno politično stranko s sateliti, z omejeno medijsko svobodo, s strankarsko upravljanim gospodarstvom itd. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Ustavilo se bo

    Eden redkih resnih dokumentov o poteku šolanja v času koronavirusa v Sloveniji je dopis, ki ga je ta teden ministrici za šolstvo Simoni Kustec poslal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Želimo si, da bi tak dokument pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, z občutljivim razumevanjem razmer in hkrati jasnim popisom nevralgičnih točk, ki lahko, če ne bodo obvladovane, dejansko ustavijo celoten proces. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Pred našimi očmi

    Primož Cirman ima prav: vsak dan se moramo spomniti, za kaj gre pri tej oblasti. Za denar. Vedno znova gre za denar. Prav zato je slovenska vlada ena redkih, ki se v času, ko je država hkrati popolnoma ohromljena in shisterizirana zaradi epidemije, ukvarja s posegi v sam državni sistem in v ustroj države. S čim so se v koaliciji ukvarjali prejšnji in ta teden? Z ustanavljanjem demografskega sklada, torej z reorganizacijo upravljanja državne srebrnine, pri čemer popolnoma brez zadržkov priznavajo, da si dejansko to srebrnino in moč pri upravljanju delijo po strankarskem ključu. To je sistem upravljanja državnega premoženja? Pač, za denar gre, dobesedno za denar. Za denar, ki ga bodo prejemali in upravljali ti ljudje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Kaos

    Janez Janša se je v vseh svojih pohodih na oblast (in sestopih z nje) naučil, da je predvsem pomembno ustvarjanje vtisa. No, ustvarjanje vtisa je pomembno, so pa pri tem tudi neke meje. Janša jih nima. Ali kot je najbolje njegovo politično logiko povzel njegov prijatelj in aktualni finančni minister Andrej Šircelj: »Glejte, temeljni cilj opozicije je, da zruši vlado.« Naj stane, kolikor hoče, naj so vsi čisto brez uma, naj pol države verjame, da se čez njo valijo trume beguncev, vse je dovoljeno, dovoljeno je celo lagati in diskreditirati ljudi – ko je cilj zrušiti vlado. A tudi ko Janša prevzame oblast, ostane enako: še vedno gre predvsem za ustvarjanje vtisa. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Droben premik

    Festival Grounded, ki je sredi avgusta spet potekal v Ljubljani in ki ga zaradi kombiniranja elektronske glasbe in sodobne misli zlahka uvrstimo med redke prireditve v državi, ki sledijo sodobnim svetovnim trendom (pripravlja ga ekipa kulturnega centra Pritličje), je bil tokrat posvečen resnici – njeni grozljivi usodi v sodobnih časih, ko zoper njo nastopajo tisti z močjo in tisti brez nje, ker jim to omogoča sodobna tehnologija. Med predavateljicami letošnjega Festivala Grounded je bila tudi dr. Vlasta Jalušič, ki sicer na ljubljanski Filozofski fakulteti predava o nacionalizmu, rasizmu in politikah spolov. Po izjemnem predavanju je v odgovoru na vprašanje iz občinstva resignirano opisala razmerje med resnico in lažjo. Če njene besede slikoviteje povzamemo, bi lahko zapisali nekako takole: resnica je taka, kot je, nespremenljiva, siva, kar je, to je, ni je mogoče popestriti, ji kaj dodati ali česa odvzeti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Pismo prof. Bojani Beović

    Nobenega dvoma ni, da je težko sprejemati strokovne smernice v razmerah pandemije, sploh ko je odprtih veliko vprašanj. Večina strokovnih smernic je bila doslej logična in dobro razložena. To seveda ne velja za vladno politiko – ki ji sicer tudi vi pripadate in ji s svojimi izjavami dajete pokritje. Vladna politika je podložena z ustrahovanjem, pretiravanji, zavajanji, zaradi česar tudi vam ljudje v veliki meri premalo zaupajo, kar kažejo raziskave javnega mnenja. To je slabo, ker prihaja jesen, slabo, ker je bilo poletje čas, ko naj bi ljudje sprejeli pravila obnašanja, ki bi vsem omogočala večjo varnost. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Zaprta družba

    Ćeprav nam internet, navidezna dostopnost vsakega kotička tega sveta, daje občutek, da med državami, narodi in posamezniki ni več nobenih zidov, pravkar doživljamo leto, v katerem sta se pretok informacij in s tem vedenje, kaj se dogaja v drugih državah in družbah, strahovito zmanjšala. Že fizičnih stikov s tujci je danes manj kot kadarkoli, a manj je tudi pretoka informacij, saj so se informacije o družbi in življenju umaknile epidemijskim informacijam. To, kar doživljamo, je nekakšna dejanska virtualna resničnost – razen redkih, ki še potujejo, imamo le še približen uvid v svet, medijsko je ta dejansko podložen zgolj s podatki in ocenami razmer, ki se vežejo na stanje okužb z novim koronavirusom in razširjenost bolezni covid-19. Zato ni virtualna le resničnost razmer v tujini in drugih državah, ampak tudi pri nas – nekatere stvari se nam zdijo popolnoma logične in edine mogoče, ker nimamo primerjave z drugimi državami in s tem ogledala svojega ravnanja. Naj navedemo le primer, povezan s koronavirusom in odločitvijo slovenske vlade, da za vse, ki se bodo po nedelji vrnili iz Hrvaške, uvede obvezno 14-dnevno karanteno. V javnosti poteka razprava le o tej možnosti, torej karantena da ali ne – pri čemer obstaja tudi tretja možnost, ki je pri nas zaradi odločitve vlade popolnoma odrinjena že iz javne razprave. Testiranje namreč. Več