Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Vzeti osebno

    Odločitev notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je vršilcu direktorja policije (seveda v dogovoru z njim) naročil revizijo že zaključenih preiskav – preiskave v Banki Slovenije iz leta 2012, preiskave suma zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus, preiskave suma pranja denarja iz Irana, preiskava korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji, ima seveda jasen namen: gre za ponoven poskus diskreditacije ljudi, ki so politični nasprotniki današnje vladajoče koalicije, in pa dveh medijev: POP TV in Mladine. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Jesen

    Dnevi slabega vremena so dober opomin, kako bistveno v času koronavirusa na naše življenje in druženje vpliva vreme. Poletje je nekakšno lepše obdobje epidemij, čas, ko se nekako še da vsaj ustvariti vtis normalnosti, ljudje se lahko družijo in srečujejo na prostem, v lokalih, sprehodih itd. Jeseni se bo vse spremenilo. Druženje ostaja zanemarjen vidik v času epidemije, a je izjemno pomemben, hkrati pa tudi vir širjenja okužbe. A druženja ni mogoče ustaviti in preprečiti – lakota po njem je tako huda že zdaj, ko ga je še mogoče nekako, na prostem ali pa v intenzivno zračenih prostorih, razmeroma normalno izpeljati. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Zavestna malomarnost

    Dvanajstega junija so tožilci iz Bergama v okviru preiskave zaradi visokega števila žrtev epidemije novega koronavirusa v pokrajini in s tem povezanega ukrepanja vlade v Rimu zaslišali italijanskega premiera Giuseppeja Conteja, ministra za zdravje Roberta Speranzo in notranjo ministrico Luciano Lamorgese. Tako se je začela velika preiskava italijanskih tožilcev zoper odgovorne italijanske državne in lokalne politike. Kaznivo dejanje, ki ga preiskujejo, je povzročitev smrti iz malomarnosti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Priložnost za Tanjo Fajon

    Drugi mesec zaporednega merjenja javnega mnenja se Socialdemokrati pod vodstvom Tanje Fajon utrjujejo na vodilnem mestu na levem delu političnega pola. Debati, ali so socialdemokrati sploh leva stranka, se ne moremo izogniti že v prvem odstavku. Načelno so, predvsem zgodovinsko gledano seveda so, a tretja pot jih je zapeljala v spogledovanje z neoliberalnimi pogledi ter užitki denarja in bogastva, iz katerega se razen v res redkih državah (Portugalska) še vedno ne znajo izviti. Tudi zato so postali tako podobni desnosredinskim strankam, ki pa imajo (na svojo srečo) za sabo tudi cerkev in obvladajo več populističnih (tudi zelo mejnih) prijemov, zaradi česar tradicionalna volilna baza socialdemokratov po Evropi in tudi drugod po svetu ne vidi več pravega razloga, zakaj bi sploh volila socialdemokrate. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Poslanci ne smejo biti talci

    Ko je na začetku februarja postalo jasno, da je oblikovanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše realna možnost, smo na tem mestu zapisali: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije.« Jastrebi SDS in njihovi mediji so seveda ta zapis prikazovali kot odrekanje avtonomije poslancem, da postavijo novo vlado. A zapis je popolnoma jasen: ne danes ne takrat v Mladini nismo sprejemali obravnave poslancev kot ljudi, ki le pridno pritiskajo na gumbke po navodilu strankarskih šefov. Če ne spoštujemo funkcije poslanca, s tem ne spoštujemo niti demokracije. Poslanci so izbrani na volitvah, z njihovo izvolitvijo se demokracija dejansko zgodi. In tudi razmeroma visoke plače in druge dohodke imajo zato, ker jih razumemo kot varuhe demokracije, krhke in občutljive tvorbe. A bistvo delujoče demokracije je, da so ti poslanci res avtonomni. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Prvi škodljivec

    Ukrepi, ki jih ob drugem valu sprejema slovenska vlada, so pretežno logični, imajo smisel in v prvem valu se je izkazalo, da so tudi učinkoviti. Niso evropski ali svetovni unikum: slovenska vlada dela podobne reči, kot jih počnejo vlade večine evropskih držav. A zakaj ji pri tem ne gre dobro? Oziroma drugače: zakaj se vladi dogajata tak odpor in ignoranca njenih sporočil prebivalstvu? Več

  • Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Joj, ti protesti ne ponujajo nobene alternative!

    Naslov je nekakšen povzetek negodovanja, na trenutke namenjenega protestniškemu gibanju, ki se je začelo zadnji teden aprila in zdržema traja in se širi že deset tednov. Res je izjemno. Začelo se je z nedolžnim kroženjem na kolesih pred parlamentom, nadaljevalo s postavljanjem izrezanih podplatov na Trgu republike, nato z množičnejšim kolesarjenjem pa s spopadom za pravico do pisanja s kredo, sledil je spopad za pravico govora in vztrajanje, da »Smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo, ampak krik zoper nedemokratični režim, sledil je spopad z ograjo in proti njej, nato spopad s pravico do »našega« Trga republike, sledil je protest zoper ukradeni praznik ter prejšnji teden protest s prav neverjetno domiselnim zaznamovanjem oblasti z neonacizmom, ki se skriva za rumenimi jopiči. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Posel SDS

    V torek, ko so kriminalisti obiskali ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ta ni bil prav nič presenečen, bil je pripravljen. Vedel je, da prihajajo; vsaj dan pred njihovim prihodom ga je o tem tako ali drugače obvestil Aleš Hojs, minister za notranje zadeve v odstopu, ali danes že nekdanji direktor policije Anton Travner, če ne morda prek posrednikov celo kdo višji v državni hierarhiji. Hojs je posredovanje informacije vpletenim skušal prikriti tako, da jo je dal objaviti na Nova24, strankini televiziji. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Nevednost kot politični koncept

    Čudnemu dogodku smo bili priča ta teden. Večina se je dogodku prešerno smejala, je pa zadeva, katere osrednja oseba je predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, veliko bolj resna. V ponedeljek je namreč, tako kot vsak ponedeljek že od leta 1997, ko ga je oživil kot prilogo Večera pokojni Mirko Lorenci, izšel Toti list. To humoristično prilogo Večera pozna tako rekoč vsak Štajerec (Pivčeva je Ptujčanka), pa tudi po Sloveniji ni neprepoznavna. A nobenega dvoma ni, da je zajedljivi humor Totega lista nekaj, kar mora poznati vsak politik. Za zgodovinske sladokusce naj dodamo, da je Toti list, eden najstarejših humorističnih časopisov, začel izhajati v času vzpona nacizma leta 1938, leta 1941 so ga prepovedali. Prvič so ga poskušali oživiti leta 1952. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vrnimo se na začetek

    Konec preteklega tedna smo na uredništvo dobili kratko pismo. Pisala nam je slovenska zamejka iz Madžarske, ki že dolga leta živi in dela na akademskem področju v Budimpešti. Ni vprašanje, ali Janez Janša dejansko preslikava madžarski model v Slovenijo, temveč ali madžarski model odziva na Orbána ponavljajo tisti, ki so zavezani demokraciji, je zapisala. Žal se zdi, da delajo enake napake, je zapisala. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojska je na meji

    Bil je januar leta 1998, Sloveniji je že slabo leto vladala koalicija LDS in SLS, premier je bil Janez Drnovšek, ljudska stranka Marjana Podobnika pa je za obrambnega ministra postavila Tita Turnška. Odnosi s sosednjo Hrvaško so bili – kot vedno – zapleteni. Zakaj so slovenski vojaški vohuni v zelenem kombiju ob meji poskušali uloviti pogovore v sosednji Hrvaški, še danes ni pojasnjeno. A bilo je takole: vojaška vohuna Tone in Brane (res jima je tako ime) sta z zelenim vohunskim kombijem nevede zapeljala na drugo stran meje, na Hrvaško. Seveda so Hrvati to opazili in ju aretirali. Kot v slabi komediji. Bilo je tako trapasto, da sta se dogodku smejali Hrvaška in Slovenija – le da mi malce kislo. A smejali smo se, tudi zaradi nekega zdravega odnosa do vseh teh represivnih služb, začenši z vojsko. Pač taka je vojska in taki so vohuni – tako je bilo v Jugoslaviji in tako je še zdaj v Sloveniji in tako je skoraj povsod po svetu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Šarčeva vrnitev

    Raziskava Slovensko javno mnenje je ena najstarejših v Sloveniji. Tudi tokrat prinaša izjemno zanimive rezultate, del nje pa so tudi vprašanja o odnosu do političnih strank. Rezultati tokratne so pokazali tisto, kar so nakazale že raziskave Ninamedie in Mediane: da Janezu Janši in vladi SDS, SMC, NSi in DeSUS v slabih treh mesecih ni uspelo prepričati volivcev, nasprotno, podporo sta izgubila. Glede tega je ta vlada pravi evropski unikum, saj je koronska kriza malodane vsem evropskim vladam in koalicijam bistveno zvišala podporo. No, razlogi so znani: Janša je covid-19 zlorabil za politični in ideološki pogrom in za posredovanje poslov z medicinsko opremo prijateljskim podjetjem. Zlasti slednjega mu Slovenci nikoli ne bodo oprostili, tudi tisti, ki sicer nimajo ideoloških zadržkov do njega. A raziskava še zdaleč ni zanimiva zaradi Janše. Zanimiv je namreč Šarec. Več

  • Grega Repovž

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Vklenjena svoboda

    Vprašanje, ki ga danes postavljajo ljudje, ki z nelagodjem opazujejo ravnanje sedanje vlade, je: Zakaj ministri in poslanci koalicijskih strank, ki so bili še pred tremi meseci trdno prepričani o pomenu demokracije in vladavine prava, ki so na primer v prejšnji vladi upravičeno protestirali, ko je prišlo do kakšnega spornega imenovanja, danes molče sprejemajo razgradnjo demokracije v Sloveniji? Zakaj sprejemajo, da bodo sami nosili dolgoročno odgovornost za to? Zakaj se ne odzovejo zaradi naraščajočega policijskega nasilja? Zakaj jih ne moti zamenjava na vrhu urada za preprečevanje pranja denarja? Zakaj jih ne skrbijo sporna imenovanja v policiji? Zakaj so tiho ob brutalni kršitvi zakona o statističnem uradu, ki zagotavlja politično neodvisnost te institucije? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Postaviti se v kožo SMC in DeSUS

    Že ta trenutek nekaj lahko z gotovostjo zapišemo: razen če bi Janša uvedel eno od res številnih mogočih oblik nedemokratičnega ali poldemokratičnega režima, bo SDS skupaj s svojim večnim predsednikom najkasneje z rednimi volitvami leta 2022 zapustila vladne prostore. Bolj ko bo Janša s svojo četico vdanih kimavcev uničeval imunski sistem države, bolj grobo ko se bo loteval institucij, civilne družbe, močnejši odgovor bo doživel na volitvah. Že ta trenutek je jasno, da se je zoper to uničevanje pripravljeno v politiko prestaviti mnoštvo zelo močnih posameznikov in skupin. Aleksander Čeferin na primer verjetno ne bo vstopil v politiko, ni pa nobenega dvoma, da je z javnim nastopanjem pokazal, da se je že izoblikovala zelo jasna pozicija različnih skupin prebivalstva do vlade in do njenega načina vladanja. Dejansko je neverjetno, kako je Janši v času res hude krize uspelo proti sebi obrniti ljudi, ki se politično pred tem sploh niso opredeljevali. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Ekonomija in vardisti

    Pri avtokratskih in populističnih oblastnikih je ves čas problem, da v času njihove moči družba dejansko ne more res zadihati. Vedno znova, vsak teden, če je mogoče, pa kar vsak dan ustvarjajo nove mejne situacije in nove družbene konflikte, s čimer pogosto zakrivajo odsotnost koristne vsebine. Glavna posledica ustvarjanja teh konfliktnosti pa je, da se njihove družbe zaradi tega ne morejo posvetiti resnim problemom. Dober primer tega so ZDA pod Donaldom Trumpom: že skoraj pet let je celotna družba ne glede na politični pol dobesedno terorizirana s Trumpovimi populizmi, izpadi, sovražnostmi in aferami. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Trpeči koalicijski partnerji

    »Razglasiš se za avantgardo, za nedotakljivo božanstvo, živiš od žuljev ljudstva in ignoriraš dejstva. Vsak dvom v božanstvo je že napad. V bivši Jugi si je tak status lastila JLA. Jugoslavije ni več, tovarišica. In je nikoli več ne bo. Vsaj v Sloveniji ne!« Zgornji citat je odziv na zapis novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić, ki je 3. maja, na dan svobode tiska, objavila sporočilo Društva novinarjev Slovenije, da »javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo«. A ta grozni in grobi napad ni zapis nekega anonimnega tviteraša, ampak slovenskega premiera Janeza Janše. Pa ne gre za to, da se tako ne bi smel vesti do novinarke: tako se v civilizirani družbi pač ne vede. Sploh pa se tako ne vedejo premieri. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Obrisi upora

    »Tajnici, ki je prišla povedat, da je na drugi liniji policija, sem naročil, naj zapiše številko, da bom poklical nazaj, ker smo bili ravno sredi nekega dela. Potem sem po nekaj minutah odšel iz sejne sobe klicat direktorja policije Travnerja. Za mano je pohitel gospod Terče, me s hodnika povlekel v pisarno vodje finančne službe, ki je bila prazna, zaprl vrata za seboj in mi potihoma rekel: ‘Ivan, certifikati GenePlaneta so ponarejeni, najbrž kličejo zato.’«
    —Iz intervjuja z Ivanom Galetom v tokratni Mladini Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Pravica do protesta

    Ko so preteklo sredo policisti na osrednjem ljubljanskem Trgu republike popisali ljudi, ki so na tla položili iz papirja izrezane podplate, hkrati pa niso popisali tistih, ki so samo stali, so storili nekaj, kar se v republiki Sloveniji še ni zgodilo: kot prekrškarje so obravnavali ljudi, ki so izkazovali politična mnenja. Na takšnem izražanju političnih mnenj je ta država utemeljena. In njena utemeljitev na protestnem izražanju mnenj izhaja iz leta 1988, natančneje iz maja tega leta, ko so aretirali četverico. Vse politične oblasti doslej so razumele, da je protest v tej državi prekleto resna zadeva. Vsi, ki smo protestirali leta 1988, tudi tisti, ki smo bili takrat mladoletni, od takrat vemo, da je to naša neodtujljiva pravica, izraziti svoje mnenje in pokazati nasprotovanje oblasti. Več

  • Grega Repovž

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Nerazumevanje gospodarstva – primer Gorenja

    Gospodarski zastoj, ki je posledica epidemije koronavirusne bolezni, ima negativne učinke na vse gospodarske dejavnosti in na tako rekoč celoten storitveni sektor. A kakor je pomembno reševati samostojne podjetnike in manjša ter srednje velika podjetja, mora biti temeljni razmislek usmerjen v reševanje gospodarskih velikanov. To so podjetja, ki imajo na gospodarstvo multiplikativni učinek, saj je v njih zaposlenih ogromno ljudi, imajo obsežno in razvejeno proizvodnjo, hkrati pa je nanje vezano veliko kooperantskih poslov in drugih dejavnosti. Dober primer takega podjetja je Gorenje, ki je pretekli teden napovedalo odpuščanje v velikem obsegu: do konca leta naj bi družbo zapustilo 2100 zaposlenih (v Sloveniji 828 delavcev, od tega 544 v proizvodnji Gorenja, 155 režijskih delavcev v družbi Hisense Gorenje Europe, 84 v IPC in 45 v Gorenju Gostinstvu). Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Janša (in Počivalšek) v škripcih

    Glede na razvoj dogodkov je vse bolj očitno, da se bo zgodba o učinkoviti in požrtvovalni akciji kupovanja mask in druge zaščitne opreme končala res slabo. V tem trenutku se zdi, da se bo končala slabo le za ministra Počivalška, predsednika SMC. Verjetno se zdaj že zaveda, kakšna gromozanska kepa se vali proti njemu. In verjetno se tudi zaveda, kdo vse jo vali. Niso največji problem mediji. Niti kriminalisti, ki preiskujejo nabave. Niti opozicija. Kepo zdaj vali kar koalicijski partner Janez Janša. In Počivalšek tudi ve zakaj: ker tako rešuje sebe. Počivalšek ve, da seznama podjetij, ki bodo dobila posel z maskami, ni naredil sam. Kot so rekli v oddaji Tarča: navodila so prihajala z vrha. Ve torej, da v tej zgodbi ni sam. A ve tudi, da ga morebitno razkritje celotne zgodbe pokoplje za vedno. Zato zdaj Počivalšek upa in čaka, da bo njegov partner našel rešitev. Čaka na premierja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    In kdaj bo dan mladosti?

    Res je naporno in moreče, deprimirajoče brati laži in izmišlije, ki jih vedno znova na temo komunizma SDS servira javnosti. Leta 2020 smo, oni pa še vedno o komunističnih medijih, komunističnih voditeljih. Leta 2020! Pa saj bi človek še razumel, če ne bi bili ravno v SDS stacionirani tako rekoč vsi bivši partijci, ki so še vedno politično aktivni. Tako malo jih je že. No, med aktualnimi prvoligaši med politiki so trije člani bivše partije, če že moramo preštevati partijce leta 2020. V SDS imajo prav, še jih je nekaj. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Besnilo

    Zaradi epidemije in splošnih razmer se je zdelo doslej nekako drobnjakarsko in celo nekako neprimerno razlagati, kako točno so potekali dogodki glede uvajanja ukrepov v Sloveniji. In to navkljub temu, da so si predstavniki nove vlade ves čas neizmerno prizadevali, da bi prikazali tako prejšnjo vlado kot vse (nesvoje) strokovnjake za odgovorne za izbruh epidemije v sedanji razsežnosti. Drobnjakarsko se je zdelo tudi zato, ker je tako očitno, da Slovenija, njeni odločevalci in prebivalci, v tem obdobju – obeh vlad – res ni naredila veliko napak, saj spada naša država do tega trenutka med najuspešnejše države pri nadzoru razširjanja virusa med prebivalstvom. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Propagandna vojna

    Z Janševimi vladami je vedno križ. Se pošališ, da bo postavil jastreba Hojsa, direktorja svoje propagandne televizije, za notranjega ministra – in hop, že je Hojs minister. Se kdo drug heca, da bo Janša zagotovo prijazno ponudil Zdravku Počivalšku in Aleksandri Pivec, da ju »varujejo« njegovi fantje, in ju še isti večer imenujejo za podpredsednika vlade in dobita spremstvo. Le koliko dni bo trajalo, da bo Bavčar na prostosti, se spet nekdo šali, in seveda je to zjutraj že novica. Naštejemo še kakšno? Hotel bo podoživeti osamosvojitev, tako kot vsakič, a ne bo dal Rupla za ministra, tokrat bo dal Kacina za tiskovnega predstavnika. Takoj bodo zamenjali direktorico policije in šefico generalštaba. Vojsko bo hotel dati v popolni bojni opremi na meje in zahteval bo razširitev pooblastil za policijo. Zahteval bo pooblastila, da policija lahko nadzira ljudi in vstopa v stanovanja brez sodne odredbe. Karkoli – vse se uresniči. Več

  • Grega Repovž

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Prve napačne poteze

    Vlade po vsem svetu se podobno odzivajo na gospodarske posledice ustavljene družbe in ekonomije: po eni strani blažijo posledice ustavitve, na drugi strani pa že pripravljajo ponovni zagon družbe in podjetij po koncu epidemije in karantene. To načeloma velja tudi za slovensko vlado. Vse, tudi slovenska, stojijo pred ključno neznanko: kdaj končati prvo in kdaj začeti drugo obdobje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Prihaja nadzorovalni kapitalizem

    Za čase, ki prihajajo, bo demokracija pomembnejša, kot si lahko sploh predstavljamo. In prebivalcem tistih držav, ki v tem trenutku nimajo na oblasti ljudi, ki so brezpogojno zavezani človekovim pravicam in demokraciji, bo trda predla. V naslednjih tednih (!) se bo toliko zgodilo, da se bomo res zbudili v nekem drugem svetu, v nekem drugem svetovnem redu. Naj to, kar zveni kot apokaliptična napoved dogodkov, obrazložimo. Več

  • Grega Repovž

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Kdo bi že rad zasebno zdravstvo?

    Danes ni več nobenega dvoma: največje težave pri spoprijemanju s koronavirusom imajo tiste razvite države, ki so v preteklosti privatizirale javne zdravstvene sisteme. Šibek javni zdravstveni sistem ima na primer Italija. Enako velja za Španijo, kjer je socialistična vlada že na začetku širitve okužb s koronavirusom uvidela problem in se hitro odzvala ter začasno nacionalizirala vse zasebne bolnišnične in druge zdravstvene zmogljivosti. A težava ni le privatizacija samega zdravstvenega sistema, ampak tudi privatizacija financiranja zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja. V Nemčiji že ugotavljajo, da je sicer dober zdravstveni sistem pri njih – dober v primerjavi z drugimi državami – najbolj načet zaradi načina financiranja prek zasebnih zavarovalnic, seveda pa tudi zaradi velikega deleža zasebnih bolnišnic in načina, kako se v njih lotevajo zahtevnejših in dražjih posegov: pač tako, da jih prepuščajo javnemu sistemu. S stroški vred. »Bolnišnice se pripravljajo, praznijo oddelke, šolajo medicinsko osebje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Nenavadno

    Nekatere stvari javnosti v preteklih dneh niso bile pojasnjene. Nova vlada Janeza Janše je na dan imenovanja v državnem zboru oblikovala krizni štab. Dejansko gre za organ, aktiviran v skladu z 20. členom zakona o vladi, ki se uradno imenuje Nacionalni center za krizno upravljanje. Ta organ ne spada pod ministrstvo za zdravje, ki naj bi bilo sicer pristojno za epidemije, ampak je formalno enota direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Janševa vlada v času tesnobe

    Če bi ne bilo pandemije koronavirusa, bi bila Slovenija zdaj v šoku: ministrska ekipa Janeza Janše se izkazuje namreč točno taka, kot so nakazovale črnoglede napovedi. Ministru za obrambo Mateju Toninu se je že na nastopu pred poslanci zareklo, da nima prav nič proti vardam in da bi jih vključil kar v nekakšne dopolnilne enote vojske; minister za notranje zadeve Aleš Hojs je nemudoma napovedal dodatne ograje na slovensko-hrvaški meji in zapiranje južne meje; minister za zunanje zadeve Anže Logar napoveduje, da bodo Slovenijo poskušali priključiti višegrajski skupini držav, torej tistim, ki za razsvetljeno Evropo s svojo nazadnjaško politiko, poseganjem v sodno vejo oblasti, preganjanjem medijev in intelektualcev ter zavračajočim odnosom do manjšin pomenijo problem: Madžarski, Poljski, Slovaški. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Šarec in Mesec imata prav

    Saj bi bilo najlaže – pridružiti se besu levega volilnega telesa (ki sicer rado voli liberalne stranke) in udrihati čez Levico in Listo Marjana Šarca, da sta z neodgovornim ravnanjem pripeljali na oblast Janeza Janšo. Da bi moral Mesec vztrajati pri sodelovanju s težavno koalicijo, še več, da bi moral že na začetku vstopiti v vlado. In da Šarec ne bi smel odstopiti, ampak bi se moral potruditi, da koalicija ostane skupaj. Res bi bilo najlaže še malo podkuriti ta ogenj, a dejstvo je, da sta Meščeva in Šarčeva stranka ravnali točno tako, kot se je od njiju pričakovalo. Hoteli smo načelnost, zdaj smo jo dobili, če zapišemo malce pretirano. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Javnost gleda in pomni

    Evropa je v preteklem letu doživela velik poraz. Seveda gre za brexit, a odhod Velike Britanije iz Evropske unije je dejansko zgolj posledica tega velikega poraza – poraza normalne in zmerne politike na Otoku v spopadu z nacionalistično-populističnim valom, ki je to državo zajel takrat kot vso Evropo: leta 2015, ko se je začela migrantska kriza. Leto 2015 je pač prelomno za to stoletje in tako bo zapisano tudi v zgodovinskih analizah – takrat se je začel v Evropi vzpenjati nacionalpopulizem, kako se bo končalo, pa dandanes dejansko še ne vemo. No, kazalo je slabo tudi v Italiji, a je prišlo do koalicije zmernih političnih strank, ki so zavrnile Salvinijev nacionalistični populizem. Bitka še zdaleč ni dobljena, a vzpon Salvinija je vsaj začasno ustavljen. Nekaj časa je slabo kazalo tudi v skandinavskih državah, tudi tam so največjo podporo dobili nacionalpopulisti, a so v državah, v eni za drugo, preprečili njihov vzpon tako na državni kot lokalni ravni. Najtrše bitke – in zaradi moči države tudi najpomembnejše – pa bijejo v Nemčiji, kjer se zaradi zgodovinskih izkušenj še posebno bojijo nacionalistične in populistične politike. Več