
Grega Repovž
-
Nismo si mislili, da bo Greti Thunberg spet uspelo pognati Evropejce na ulice mest in prestolnic. Protesti se dogajajo že ves teden, ta konec tedna pa evropskega »Ne genocidu« ne bo mogel nihče več ignorirati. Evropa je postala besna – zato ker smo zagledali drobno lučko na koncu tunela. In kako je to naredila Greta Thunberg: z majhno, a zelo smiselno akcijo. Pokazala je, da je mogoče narediti razpoko, da je mogoče ustavljati Izrael.
-
Malo verjetno je, da bi slovenski gospodarstveniki, z najbolj agresivnim in neprijetnim med njimi vred, predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, spregledali padec ameriškega poslovnega čudežnega dečka Elona Muska. Ta je danes ponižen in že ve, da si je zelo verjetno za vedno zaigral kariero, predvsem pa je poslovno uničil družbo Tesla, ki je bila še včeraj vodilno podjetje na svetu – v očeh kupcev in konkurentov. Takšnega padca prodaje, kot se je zgodil Tesli in še kar vztraja oziroma se poglablja, tako velike družbe preprosto ne morejo preživeti – oziroma se morajo tako grobo prestrukturirati, da tekmecev nikoli več ne morejo ujeti. A ni v težavah le Tesla: Muska danes obremenjujejo še več milijard težka posojila za podjetja, ki jih je zavaroval s Teslinimi delnicami.
-
V teh dneh je slovenska javnost dobila v roke enega najpomembnejših in tudi najboljših dokumentov o stanju družbe in države. A žal javnost o tem »veselem dogodku« ve zelo malo. Gre za poročilo o razvoju in kakovosti življenja v Sloveniji. Pripravlja ga vladni urad za makroekonomske analize. Čeprav je formalno del vlade, je to že desetletja zelo močan »think tank«, poln skrbnih raziskovalcev, ki ga na srečo politika pusti pretežno pri miru. A še zdaleč niso edini takšen inštitut v Sloveniji – tak skriti dragulj je na primer center za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, od koder prihaja dr. Marko Kovač, ki skupaj z Leo Rikato Ružić ravno v tej številki Mladine z natančnostjo, a dobrohotnostjo opisuje, kaj se je zgodilo s prometom v prestolnici. Gre za veliko razvojno coklo za celotno državo.
-
Pretekli petek popoldne so naključni sprehajalci v središču Ljubljane onemeli. Na robu strehe državnega zbora je stala moška postava v obleki in kričala čudno mešanico osebnih in političnih sporočil, na trenutke se je zdelo, da gre za politični protest, spet naslednji stavek je razkrival osebno stisko. Bil je 32-letni poslanec SDS Andrej Hoivik. Šele ko so prišli gasilci, je bil pripravljen zapustiti streho parlamenta, danes pa je v domači oskrbi.
-
Ali rezultat na referendumu nakazuje, da bo tudi na volitvah v državni zbor leta 2026 slavila desnica oziroma SDS? Se je zgodil premik v volilnem telesu? Ne. Tokratni referendum namreč ni nakazal, da gre za spremembe v volilnem telesu. Da je v Sloveniji bolj priljubljena desnica, zlasti skrajna SDS, vemo že od lani, to so jasno pokazale že evropske volitve. Mar ni neverjetno, da se tega dejstva nihče več ne spomni?
-
Leta 2003 je filozof Mladen Dolar napisal knjigo o skoposti. Sodobni skopuh je danes sleherni potrošnik, nam razkrije v knjigi. Kot potrošniki smo namreč zaradi tega, kako danes nakupujemo, izpostavljeni temu, da kupujemo ceneje, bolje, hitreje. S kupovanjem pa ne zadovoljujemo le potrebe po predmetu nakupa. Pri vsem skupaj gre za obljubo užitka, ki ga prinaša kupljeno blago. In za prestiž. Če kupujemo drage stvari, smo s tem kupili tudi del prestiža. Če kupujemo na razprodajah, smo prihranili tisto, česar nismo plačali. In ko si nekaj kupimo, se že pojavi nov objekt želje, ki nas seveda spet ne zadovolji. Zakaj vse to navajamo? Ne da bi moralizirali. Ampak ker tisti na drugi strani – torej prodajalci – vse to vedo.
-
Že slabih pet let evropski mediji s privoščljivim zasmehovanjem poročajo o težavah nemških državnih železnic. Zamude, kakršnih še ni bilo; Noben nemški vlak ne zapusti postaje brez zamude; Odpovedi vlakov: stalnica nemških železnic – to je le nekaj naslovov člankov.
-
Kaj je ena največjih težav majhne države, kot je Slovenija? Da ima izjemno omejene vire in enako omejeno moč. A najšibkejše so majhne države na področju, ki je hkrati najpomembnejše: imajo zelo majhen kadrovski bazen. Na vsakem področju je le nekaj strokovnjakov.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Vikendpaket v Istri / Bi moral Robert Golob zaradi tega odstopiti?
Kako že so v javnost leta 2021 prišle fotografije takratnega predsednika vlade in SDS (to je še vedno) Janeza Janše na razkošnih jahtah in med drugim druženjem z največjimi državnimi dobavitelji medicinske in računalniške opreme? Na res žalosten način, šlo je za del ločitvenega obračunavanja med poslovnežem Andrejem Marčičem in njegovo takrat še ženo Evo Erjavec. Ločitve so lahko pekel. In kako so na dan prišla SMS-sporočila s telefona poslovneža Tomaža Subotiča, ki sta si jih pošiljala s sedanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in njegovo administratorko? Kot del ločitvenega postopka poslovneža Subotiča in njegove žene Jane Pleša Subotič. Nekateri ločitveni postopki so krvavi ples.
-
Uvodnik / Dežela lažnive kozice
Primer Trenta je jasen vsakemu, ki se je vsaj malo poglobil vanj: predsednik SDS Janez Janša si je v drugem letu svojega prvega premierskega mandata omislil večje stanovanje, dve tretjini kupnine pa poplačal z dejansko manjvrednim zemljiščem z ostanki domačije v Trenti (da, tudi v dolini najlepše reke na svetu so manjvredna zemljišča). Operacijo so izpeljali s čudnimi nakazili in prek dveh podjetij, končni kupec pa je to zemljišče takoj uvrstil med nekurantne naložbe, torej med takšne brez vrednosti. Ker pač ni bilo nič vredno. Zakaj je bilo nakazil toliko? Ker je Janša potreboval dokazilo o plačilu. Če imaš potrdilo o nakazilu denarja, bi res kdo pomislil, da ti je bil ta denar vrnjen? Kako dobro so vse premislili! Operacija je bila natančno in – moramo priznati – lucidno zamišljena.
-
Da bi razumeli, kaj počnejo Trump in njegovi najbližji sodelavci, je treba stopiti korak nazaj. Še več. Morda nam do skrivnosti miselnih poti Donalda Trumpa lahko pomaga kar – umetnik.
-
Morda bo slišati čudno in neverjetno, sploh glede na to, da se v javnosti ves čas ponavlja, da je ta vlada napovedala množico reform, potem pa ni nobene realizirala: dejstvo je, da v 35-letni zgodovini Slovenija še ni imela vlade, ki bi dejansko pripravila in tudi zaključila toliko reform in uvedla toliko sistemskih sprememb. Res je – tega še prejšnji teden ne bi mogli napisati. A ta teden je državni zbor sprejel temeljni sistemski zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim se dejansko popolnoma reformira slovenski zdravstveni sistem.
-
Bila je nedelja zvečer, 2. marca letos. Voditeljica TV Slovenija Tanja Gobec je v oddaji Aktualno le dva dni po brutalnem javnem obračunu ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim gostila nekdanjega predsednika republike in bivšega visokega predstavnika Združenih narodov Danila Türka ter profesorja obramboslovja in evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Türk je izrekel nekaj, kar sicer ni zbudilo posebne pozornosti, a je bilo pomembno: da ni bilo presenetljivo, kako sta se Trump in podpredsednik Vance vedla, ker to niti ni tako nenavadno za takšna srečanja, na pogajanjih za zaprtimi vrati besede, dejanja in toni niso vedno izbrani, presenetljivo je bilo, da sta se odločila to Zelenskemu narediti na odprti sceni, med pogovorom pred novinarji in pred kamero.
-
Slovenija je na dobri poti, da prihodnje leto dobi za štiri leta brutalno desno vlado. Ko rečemo brutalno – mislimo brutalno. Danes gledamo maščevalnega Donalda Trumpa, ki grozi vsem, ki so mu kadarkoli stopili na pot – pa naj je bilo še tako upravičeno –, da bodo plačali za to. Vsi. In plačujejo. Univerze. Sodišča. Uslužbenci. Kriminalisti. Nevladniki. Tudi celotne države. In politiki iz drugih držav. Pač preganja jih. Odpušča jih. Sproža postopke zoper njih. Ukinja jim financiranje. Uničuje.
-
Uvodnik / Ostati dostojen (v času pošasti)
Tokratni uvodnik sem prisiljen napisati v prvi osebi, čeprav se temu izogibam. A stvari so tokrat malce osebne in je ta forma nujna.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Razvoj kolesarskega prometa v vseh sezonah velja v sodobnih evropskih prestolnicah za prednostno nalogo. Mesta so postala brezkompromisna. Avtomobilom vsak mesec odvzamejo še kakšen pas na ključnih cestah in ga namenijo kolesarskemu prometu, pogosto sta zaradi vse večje hitrosti koles združena avtobusni in kolesarski promet. V Parizu, Londonu in celo ameriškem New Yorku so kolesa na prvem mestu, k temu pa pomembno prispeva vse večja priljubljenost električnih koles.
-
Uvodnik / Ne mir, kapitulacija
Kdaj je najtežje ohraniti trezno glavo? Ravno takrat, ko je nujno treba imeti trezno glavo. In kaj je še huje? Da ravno takrat vsi z vseh strani kričijo, da je treba ohraniti trezno glavo. Ne kriči name, kriči oče na sina, ko sta v sporu. Sin kriči nazaj. In mama kriči: Nehajta kričati.
-
Za slovensko politično areno in prihodnost Slovenije se je ta teden zgodilo nekaj pomembnega: nemški Liberalci so izpadli iz zveznega parlamenta, kot so dolgi in široki – in končali neposredno na političnem pokopališču. In to zasluženo in upravičeno. Seveda bi bilo najlaže za propad nemških Liberalcev, ki so povzročili tudi padec vlade socialdemokrata Olafa Scholza, okriviti neumne poteze in vrednote strankinega predsednika Christiana Lindnerja. Ja, te imajo zagotovo veliko pri tem. A še večja težava je sama ideologija te stranke.
-
Dobro je imeti kakšno prelomno točko, včasih zgolj v imenu bodočih spominov. Tako velja 19. februar 2025 postaviti za mejnik, ko se je v Sloveniji začela predvolilna kampanja za volitve 2026. Zapišimo to torej bolj uradno, kot zgodovinsko dejstvo iz prihodnosti: v sredo, 19. februarja, je s shodom na ljubljanskem Trgu republike Janez Janša začel predvolilno kampanjo za volitve leta 2026, na tem shodu pa je imel tudi prvi predvolilni govor.
-
Seveda v parlamentarni demokraciji na koncu odločitve sprejemajo izvoljeni politiki oziroma politične stranke, ki dobijo na volitvah sedeže v parlamentu in sestavijo vlado oziroma svoj vpliv poskušajo doseči iz opozicije. A vedno znova se je treba spomniti, da pot do moči vodi skozi volilne skrinjice oziroma odločitev vsakega posamičnega volivca.
-
Naj začnemo kar v Srbiji. Tam, kjer se je vse skupaj začelo. Začnimo najprej s tem, kdo protestira. Ne, ne protestirajo študenti. Študenti so pobudniki. Študenti so organizatorji. Študenti vodijo vse skupaj. A zdaj protestirajo že vse starostne skupine. Če bi protestirali le študenti, srbski predsednik Aleksandar Vučić ne bi niti trznil, ne bi odstavil premiera, ne bi bil pripravljen zamenjati vseh ministrov itd.
-
Uvodnik / Kako izgubiti volitve?
Včasih je treba začeti z zgledom. Ta zgled je danska premierka Mette Frederiksen. Danska res ni država, ki bi se lahko nadejala, da se bo zaradi politike in uperjenega prsta nekega pobesnelega avtokrata nenadoma znašla v soju žarometov svetovne javnosti – pa se ji je zgodilo ravno to. Za kar se je zdelo, da je del predvolilnega šova, je dan po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa postalo resna tema.
-
V tem trenutku je udobno biti Slovenka oziroma Slovenec. V nasprotju z večino Evropejcev in seveda Američanov točno vemo, kaj se dogaja v ZDA ta trenutek. Vemo, kaj so Američani dobili. Dobili so svojega Janeza Janšo v drugem oziroma tretjem mandatu. Le da je vse skupaj – tako kot vse v Ameriki – tam še na steroidih.
-
Uvodnik / Ne more se dobro končati
Slovenija ni najbolj skorumpirana država. Slovenija tudi nima najslabše javne uprave niti vlade. Slovenija tudi nima najdaljših čakalnih dob v zdravstvu in njeno zdravstvo ni pred kolapsom. Slovenski domovi upokojencev niso hiralnice in navkljub praznim posteljam zaradi pomanjkanja delovne sile je dostopnost primerjalno z drugimi državami še vedno razmeroma dobra. Slovenija še zdaleč nima visokih davkov, ko gre za premoženje, je med državami na svetu z najnižjimi davki. Slovensko šolstvo je za starše eno najcenejših v Evropi, pa čeprav se vsi neizmerno pritožujejo. Slovenska elektrika dejansko ni draga glede na ostalo Evropo, ves čas jo država zelo subvencionira, tudi po dvigu omrežnin za večino podjetij je med desetimi najbolj ugodnimi v Evropi.
-
Vrniti se je treba v tisti večer v Parizu, bila je sobota, 7. decembra lani, ko se je na otoku Île de la Cité v obnovljeni katedrali Notre-Dame zbrala svetovna politična in ekonomska smetana. Zvezda večera pa ni bil francoski predsednik Emmanuel Macron, temveč sveži zmagovalec ameriških volitev Donald Trump. Francoski mediji so poročali, da si je Macron močno prizadeval za to, da je Trump prišel v Pariz. Dolgoletnim francoskim opazovalcem ni ušlo, da je šlo za nekakšen skupen poskus evropske politike in diplomacije, če se malce prosto izrazimo, omrežiti samodržca in nevarnega avtokrata. Bolje ga je imeti ob sebi, se z njim vsaj pogojno razumeti, kot ga imeti za nasprotnika.
-
Ko se je leta 2022 začela vojna v Ukrajini, ko je torej ruski predsednik in samodržec Vladimir Putin drugič v desetih letih napadel sosednjo suvereno državo, da bi si tokrat vzel nov in še večji del njenega ozemlja, je bilo izjemno težko pokazati, da bo imel njegov morebitni uspeh tudi nepredvidljive mednarodne posledice. Ker Putin še zdaleč ni osamljen v prepričanju, da mu oziroma da njegovi državi pripadajo nova ozemlja. Teh ljudi moči je več in so po vsem svetu.
-
V več kot 20 državah sveta mlečnozobi vojaki streljajo moške, ženske in otroke. Se zdi neverjetno? Pa ni. Pred le 30 leti so vojaki korakali po Bosni in Hercegovini, 300 kilometrov od Slovenije. In še prej na Hrvaškem. In tako vojaki danes korakajo po Gazi in enako brezbrižno streljajo otroke v glavo.
-
Besede Žana Mahniča, poslanca SDS, je treba vzeti zelo resno. Čeprav možakar na prvi pogled deluje zgolj agresiven in zaletav, takih pa smo med poslanci SDS v preteklih letih videli že veliko – prvi v seriji teh agresivcev je bil Ivo Hvalica, nato je njegovo delo prevzel Branko Grims ... –, je eden najbližjih sodelavcev in vernikov Janeza Janše. Njegova današnja samozavest pa je podložena, kot priznava tudi sam, z zmago Donalda Trumpa v Ameriki. In Mahnič ima prav. Trump je dal poriv vsem avtokratom, vsi ga bodo zdaj posnemali, vsi čutijo, da je njegov koncept ponovnega naskoka na oblast ponovljiv.
-
Če bi kdo pred mesecem dni objavil članek ali raziskavo, v kateri bi trdil, da je mogoče zgolj prek družbenega omrežja TikTok zmagati na volitvah in z lažnivimi zgodbami mogoče zavesti več milijonov volivcev, bi rekli, da to kljub vsemu ni mogoče, čeprav velikega vpliva družbenih omrežij ni mogoče zanikati. Vendar se je to pred tremi tedni zgodilo – v Romuniji. Prav zato, ker se je to zgodilo v Romuniji, državi, ki je delno upravičeno ne štejemo med svetle evropske demokracije, ne slovenska ne evropska javnost dogajanju nista namenili veliko pozornosti. A vse, kar se je zgodilo v Romuniji, se lahko zgodi v vsaki državi. Prvič že na predčasnih volitvah v Nemčiji.
-
Kot da svet še ni dovolj zapleten, kot da ni dovolj, da živimo v svetu, v katerem Amerika poskuša ohraniti položaj prve velesile, Kitajska se želi zavihteti na to mesto, Rusija v svojem slogu to počne z vojsko in osvajanjem ozemlja, Evropa pa zbegana najeda ves svoj pretekli ugled in moč. V igro moči pa so vstopili novi igralci.