Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    V imenu naslednjih tednov

    V naslednjih tednih bo težko in moreče. Vsak dan bo bolj moreče. Epidemija napreduje. Naše normalno življenje se je delno že ustavilo, vsak dan se bo še malo bolj. Tako je po vsej Evropi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Kraja prihodnosti

    V trenutnih razmerah je zaradi razmaha epidemije seveda na pol neprimerno pisati o drugih težavah, v katere vse bolj pogosto trči Slovenija po zgolj pol leta vladanja ekipe Janeza Janše, vendar pa je ta teden prišel za Slovenijo pričakovan hladen tuš iz evropske komisije: osnutek nacionalnega načrta za okrevanje oziroma načrt črpanja skoraj polovice od 10,5 milijarde evrov (od tega 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev) je namreč doživel grobo zavrnitev, ocenjen je kot neprimeren. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Nazaj v 2020

    Ta teden sta, po dolgem času resne suše, v javnost prišla dva resna in sodobna politična dokumenta. Prvega, besedilo Iniciative za koalicijo ustavnega loka, je v imenu vseh avtorjev, Spomenke Hribar, Pavleta Gantarja, Borisa A. Novaka, Arjana Pregla, Barbare Rajgelj, Slavka Splichala, Nika Toša in Slavoja Žižka, vodstvom opozicijskega četverčka predstavil Jože P. Damijan, kmalu pa se je pojavil tudi v javnosti. Drugi dokument je knjižica političnih zahtev protestne ljudske skupščine petkovih protestov, najdlje trajajočega protestniškega gibanja v Sloveniji, ki ga ni organizirala politična stranka. Več

  • Grega Repovž

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Predsednik SMC, ki dela za SDS

    O predsedniku SMC in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku je konec maja zakrožila nesramna šala: »Nekdo Počivalška sredi noči zbudi in mu reče: ’Zdravko, Zdravko, sklican je sestanek stranke, hitro pojdi tja!’ Počivalšek, ves zmeden, se gladko odpelje na Trstenjakovo ulico v Ljubljani, kjer je sedež SDS – pa čeprav tam še nikoli ni bil.« Šala je maja zvenela bolj nesramna, kot zveni danes. A že takrat se je govorilo o tem, da se je Počivalšek intimno od svoje politične kariere že poslovil, da mu gre le za ustanovitev turističnega holdinga, kamor se namerava preseliti za šefa po koncu ministrovanja v vladi – tako naj bi bil tudi dogovorjen s predsednikom vlade in SDS Janezom Janšo. Več

  • Grega Repovž

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Politika

    Koalicija ustavnega loka

    Na začetku tedna je ekonomist dr. Jože P. Damijan zaprosil za sestanek predstavnike opozicijskih strank in jim predstavil iniciativo, ki so jo pripravili vidni predstavniki slovenske družbe, poleg samega Damijana še dr. Spomenka Hribar, dr. Pavel Gantar, dr. Boris A. Novak, Arjan Pregl, dr. Barbara Rajgelj, dr. Slavko Splichal, dr. Niko Toš ter dr. Slavoj Žižek. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Težko, ne pa nemogoče

    Slovenska opozicija se je pretekli teden nenavadno odzvala na pozive, da je morda čas, da uredi svoje vrste, da neha medsebojno obračunavati in ugotovi, ali je zmožna pred volitvami ustaviti spreminjanje Slovenije v malo Madžarsko z enim voždom in eno politično stranko s sateliti, z omejeno medijsko svobodo, s strankarsko upravljanim gospodarstvom itd. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Ustavilo se bo

    Eden redkih resnih dokumentov o poteku šolanja v času koronavirusa v Sloveniji je dopis, ki ga je ta teden ministrici za šolstvo Simoni Kustec poslal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Želimo si, da bi tak dokument pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, z občutljivim razumevanjem razmer in hkrati jasnim popisom nevralgičnih točk, ki lahko, če ne bodo obvladovane, dejansko ustavijo celoten proces. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Pred našimi očmi

    Primož Cirman ima prav: vsak dan se moramo spomniti, za kaj gre pri tej oblasti. Za denar. Vedno znova gre za denar. Prav zato je slovenska vlada ena redkih, ki se v času, ko je država hkrati popolnoma ohromljena in shisterizirana zaradi epidemije, ukvarja s posegi v sam državni sistem in v ustroj države. S čim so se v koaliciji ukvarjali prejšnji in ta teden? Z ustanavljanjem demografskega sklada, torej z reorganizacijo upravljanja državne srebrnine, pri čemer popolnoma brez zadržkov priznavajo, da si dejansko to srebrnino in moč pri upravljanju delijo po strankarskem ključu. To je sistem upravljanja državnega premoženja? Pač, za denar gre, dobesedno za denar. Za denar, ki ga bodo prejemali in upravljali ti ljudje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Kaos

    Janez Janša se je v vseh svojih pohodih na oblast (in sestopih z nje) naučil, da je predvsem pomembno ustvarjanje vtisa. No, ustvarjanje vtisa je pomembno, so pa pri tem tudi neke meje. Janša jih nima. Ali kot je najbolje njegovo politično logiko povzel njegov prijatelj in aktualni finančni minister Andrej Šircelj: »Glejte, temeljni cilj opozicije je, da zruši vlado.« Naj stane, kolikor hoče, naj so vsi čisto brez uma, naj pol države verjame, da se čez njo valijo trume beguncev, vse je dovoljeno, dovoljeno je celo lagati in diskreditirati ljudi – ko je cilj zrušiti vlado. A tudi ko Janša prevzame oblast, ostane enako: še vedno gre predvsem za ustvarjanje vtisa. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Droben premik

    Festival Grounded, ki je sredi avgusta spet potekal v Ljubljani in ki ga zaradi kombiniranja elektronske glasbe in sodobne misli zlahka uvrstimo med redke prireditve v državi, ki sledijo sodobnim svetovnim trendom (pripravlja ga ekipa kulturnega centra Pritličje), je bil tokrat posvečen resnici – njeni grozljivi usodi v sodobnih časih, ko zoper njo nastopajo tisti z močjo in tisti brez nje, ker jim to omogoča sodobna tehnologija. Med predavateljicami letošnjega Festivala Grounded je bila tudi dr. Vlasta Jalušič, ki sicer na ljubljanski Filozofski fakulteti predava o nacionalizmu, rasizmu in politikah spolov. Po izjemnem predavanju je v odgovoru na vprašanje iz občinstva resignirano opisala razmerje med resnico in lažjo. Če njene besede slikoviteje povzamemo, bi lahko zapisali nekako takole: resnica je taka, kot je, nespremenljiva, siva, kar je, to je, ni je mogoče popestriti, ji kaj dodati ali česa odvzeti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Pismo prof. Bojani Beović

    Nobenega dvoma ni, da je težko sprejemati strokovne smernice v razmerah pandemije, sploh ko je odprtih veliko vprašanj. Večina strokovnih smernic je bila doslej logična in dobro razložena. To seveda ne velja za vladno politiko – ki ji sicer tudi vi pripadate in ji s svojimi izjavami dajete pokritje. Vladna politika je podložena z ustrahovanjem, pretiravanji, zavajanji, zaradi česar tudi vam ljudje v veliki meri premalo zaupajo, kar kažejo raziskave javnega mnenja. To je slabo, ker prihaja jesen, slabo, ker je bilo poletje čas, ko naj bi ljudje sprejeli pravila obnašanja, ki bi vsem omogočala večjo varnost. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Zaprta družba

    Ćeprav nam internet, navidezna dostopnost vsakega kotička tega sveta, daje občutek, da med državami, narodi in posamezniki ni več nobenih zidov, pravkar doživljamo leto, v katerem sta se pretok informacij in s tem vedenje, kaj se dogaja v drugih državah in družbah, strahovito zmanjšala. Že fizičnih stikov s tujci je danes manj kot kadarkoli, a manj je tudi pretoka informacij, saj so se informacije o družbi in življenju umaknile epidemijskim informacijam. To, kar doživljamo, je nekakšna dejanska virtualna resničnost – razen redkih, ki še potujejo, imamo le še približen uvid v svet, medijsko je ta dejansko podložen zgolj s podatki in ocenami razmer, ki se vežejo na stanje okužb z novim koronavirusom in razširjenost bolezni covid-19. Zato ni virtualna le resničnost razmer v tujini in drugih državah, ampak tudi pri nas – nekatere stvari se nam zdijo popolnoma logične in edine mogoče, ker nimamo primerjave z drugimi državami in s tem ogledala svojega ravnanja. Naj navedemo le primer, povezan s koronavirusom in odločitvijo slovenske vlade, da za vse, ki se bodo po nedelji vrnili iz Hrvaške, uvede obvezno 14-dnevno karanteno. V javnosti poteka razprava le o tej možnosti, torej karantena da ali ne – pri čemer obstaja tudi tretja možnost, ki je pri nas zaradi odločitve vlade popolnoma odrinjena že iz javne razprave. Testiranje namreč. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Vzeti osebno

    Odločitev notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je vršilcu direktorja policije (seveda v dogovoru z njim) naročil revizijo že zaključenih preiskav – preiskave v Banki Slovenije iz leta 2012, preiskave suma zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus, preiskave suma pranja denarja iz Irana, preiskava korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji, ima seveda jasen namen: gre za ponoven poskus diskreditacije ljudi, ki so politični nasprotniki današnje vladajoče koalicije, in pa dveh medijev: POP TV in Mladine. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Jesen

    Dnevi slabega vremena so dober opomin, kako bistveno v času koronavirusa na naše življenje in druženje vpliva vreme. Poletje je nekakšno lepše obdobje epidemij, čas, ko se nekako še da vsaj ustvariti vtis normalnosti, ljudje se lahko družijo in srečujejo na prostem, v lokalih, sprehodih itd. Jeseni se bo vse spremenilo. Druženje ostaja zanemarjen vidik v času epidemije, a je izjemno pomemben, hkrati pa tudi vir širjenja okužbe. A druženja ni mogoče ustaviti in preprečiti – lakota po njem je tako huda že zdaj, ko ga je še mogoče nekako, na prostem ali pa v intenzivno zračenih prostorih, razmeroma normalno izpeljati. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Zavestna malomarnost

    Dvanajstega junija so tožilci iz Bergama v okviru preiskave zaradi visokega števila žrtev epidemije novega koronavirusa v pokrajini in s tem povezanega ukrepanja vlade v Rimu zaslišali italijanskega premiera Giuseppeja Conteja, ministra za zdravje Roberta Speranzo in notranjo ministrico Luciano Lamorgese. Tako se je začela velika preiskava italijanskih tožilcev zoper odgovorne italijanske državne in lokalne politike. Kaznivo dejanje, ki ga preiskujejo, je povzročitev smrti iz malomarnosti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Priložnost za Tanjo Fajon

    Drugi mesec zaporednega merjenja javnega mnenja se Socialdemokrati pod vodstvom Tanje Fajon utrjujejo na vodilnem mestu na levem delu političnega pola. Debati, ali so socialdemokrati sploh leva stranka, se ne moremo izogniti že v prvem odstavku. Načelno so, predvsem zgodovinsko gledano seveda so, a tretja pot jih je zapeljala v spogledovanje z neoliberalnimi pogledi ter užitki denarja in bogastva, iz katerega se razen v res redkih državah (Portugalska) še vedno ne znajo izviti. Tudi zato so postali tako podobni desnosredinskim strankam, ki pa imajo (na svojo srečo) za sabo tudi cerkev in obvladajo več populističnih (tudi zelo mejnih) prijemov, zaradi česar tradicionalna volilna baza socialdemokratov po Evropi in tudi drugod po svetu ne vidi več pravega razloga, zakaj bi sploh volila socialdemokrate. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Poslanci ne smejo biti talci

    Ko je na začetku februarja postalo jasno, da je oblikovanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše realna možnost, smo na tem mestu zapisali: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade. Seveda delajo tudi to. A na splošnih volitvah jih volimo zato, ker so varuhi demokracije.« Jastrebi SDS in njihovi mediji so seveda ta zapis prikazovali kot odrekanje avtonomije poslancem, da postavijo novo vlado. A zapis je popolnoma jasen: ne danes ne takrat v Mladini nismo sprejemali obravnave poslancev kot ljudi, ki le pridno pritiskajo na gumbke po navodilu strankarskih šefov. Če ne spoštujemo funkcije poslanca, s tem ne spoštujemo niti demokracije. Poslanci so izbrani na volitvah, z njihovo izvolitvijo se demokracija dejansko zgodi. In tudi razmeroma visoke plače in druge dohodke imajo zato, ker jih razumemo kot varuhe demokracije, krhke in občutljive tvorbe. A bistvo delujoče demokracije je, da so ti poslanci res avtonomni. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Prvi škodljivec

    Ukrepi, ki jih ob drugem valu sprejema slovenska vlada, so pretežno logični, imajo smisel in v prvem valu se je izkazalo, da so tudi učinkoviti. Niso evropski ali svetovni unikum: slovenska vlada dela podobne reči, kot jih počnejo vlade večine evropskih držav. A zakaj ji pri tem ne gre dobro? Oziroma drugače: zakaj se vladi dogajata tak odpor in ignoranca njenih sporočil prebivalstvu? Več

  • Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Joj, ti protesti ne ponujajo nobene alternative!

    Naslov je nekakšen povzetek negodovanja, na trenutke namenjenega protestniškemu gibanju, ki se je začelo zadnji teden aprila in zdržema traja in se širi že deset tednov. Res je izjemno. Začelo se je z nedolžnim kroženjem na kolesih pred parlamentom, nadaljevalo s postavljanjem izrezanih podplatov na Trgu republike, nato z množičnejšim kolesarjenjem pa s spopadom za pravico do pisanja s kredo, sledil je spopad za pravico govora in vztrajanje, da »Smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo, ampak krik zoper nedemokratični režim, sledil je spopad z ograjo in proti njej, nato spopad s pravico do »našega« Trga republike, sledil je protest zoper ukradeni praznik ter prejšnji teden protest s prav neverjetno domiselnim zaznamovanjem oblasti z neonacizmom, ki se skriva za rumenimi jopiči. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Posel SDS

    V torek, ko so kriminalisti obiskali ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ta ni bil prav nič presenečen, bil je pripravljen. Vedel je, da prihajajo; vsaj dan pred njihovim prihodom ga je o tem tako ali drugače obvestil Aleš Hojs, minister za notranje zadeve v odstopu, ali danes že nekdanji direktor policije Anton Travner, če ne morda prek posrednikov celo kdo višji v državni hierarhiji. Hojs je posredovanje informacije vpletenim skušal prikriti tako, da jo je dal objaviti na Nova24, strankini televiziji. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Nevednost kot politični koncept

    Čudnemu dogodku smo bili priča ta teden. Večina se je dogodku prešerno smejala, je pa zadeva, katere osrednja oseba je predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, veliko bolj resna. V ponedeljek je namreč, tako kot vsak ponedeljek že od leta 1997, ko ga je oživil kot prilogo Večera pokojni Mirko Lorenci, izšel Toti list. To humoristično prilogo Večera pozna tako rekoč vsak Štajerec (Pivčeva je Ptujčanka), pa tudi po Sloveniji ni neprepoznavna. A nobenega dvoma ni, da je zajedljivi humor Totega lista nekaj, kar mora poznati vsak politik. Za zgodovinske sladokusce naj dodamo, da je Toti list, eden najstarejših humorističnih časopisov, začel izhajati v času vzpona nacizma leta 1938, leta 1941 so ga prepovedali. Prvič so ga poskušali oživiti leta 1952. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vrnimo se na začetek

    Konec preteklega tedna smo na uredništvo dobili kratko pismo. Pisala nam je slovenska zamejka iz Madžarske, ki že dolga leta živi in dela na akademskem področju v Budimpešti. Ni vprašanje, ali Janez Janša dejansko preslikava madžarski model v Slovenijo, temveč ali madžarski model odziva na Orbána ponavljajo tisti, ki so zavezani demokraciji, je zapisala. Žal se zdi, da delajo enake napake, je zapisala. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojska je na meji

    Bil je januar leta 1998, Sloveniji je že slabo leto vladala koalicija LDS in SLS, premier je bil Janez Drnovšek, ljudska stranka Marjana Podobnika pa je za obrambnega ministra postavila Tita Turnška. Odnosi s sosednjo Hrvaško so bili – kot vedno – zapleteni. Zakaj so slovenski vojaški vohuni v zelenem kombiju ob meji poskušali uloviti pogovore v sosednji Hrvaški, še danes ni pojasnjeno. A bilo je takole: vojaška vohuna Tone in Brane (res jima je tako ime) sta z zelenim vohunskim kombijem nevede zapeljala na drugo stran meje, na Hrvaško. Seveda so Hrvati to opazili in ju aretirali. Kot v slabi komediji. Bilo je tako trapasto, da sta se dogodku smejali Hrvaška in Slovenija – le da mi malce kislo. A smejali smo se, tudi zaradi nekega zdravega odnosa do vseh teh represivnih služb, začenši z vojsko. Pač taka je vojska in taki so vohuni – tako je bilo v Jugoslaviji in tako je še zdaj v Sloveniji in tako je skoraj povsod po svetu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Šarčeva vrnitev

    Raziskava Slovensko javno mnenje je ena najstarejših v Sloveniji. Tudi tokrat prinaša izjemno zanimive rezultate, del nje pa so tudi vprašanja o odnosu do političnih strank. Rezultati tokratne so pokazali tisto, kar so nakazale že raziskave Ninamedie in Mediane: da Janezu Janši in vladi SDS, SMC, NSi in DeSUS v slabih treh mesecih ni uspelo prepričati volivcev, nasprotno, podporo sta izgubila. Glede tega je ta vlada pravi evropski unikum, saj je koronska kriza malodane vsem evropskim vladam in koalicijam bistveno zvišala podporo. No, razlogi so znani: Janša je covid-19 zlorabil za politični in ideološki pogrom in za posredovanje poslov z medicinsko opremo prijateljskim podjetjem. Zlasti slednjega mu Slovenci nikoli ne bodo oprostili, tudi tisti, ki sicer nimajo ideoloških zadržkov do njega. A raziskava še zdaleč ni zanimiva zaradi Janše. Zanimiv je namreč Šarec. Več

  • Grega Repovž

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika

    Vklenjena svoboda

    Vprašanje, ki ga danes postavljajo ljudje, ki z nelagodjem opazujejo ravnanje sedanje vlade, je: Zakaj ministri in poslanci koalicijskih strank, ki so bili še pred tremi meseci trdno prepričani o pomenu demokracije in vladavine prava, ki so na primer v prejšnji vladi upravičeno protestirali, ko je prišlo do kakšnega spornega imenovanja, danes molče sprejemajo razgradnjo demokracije v Sloveniji? Zakaj sprejemajo, da bodo sami nosili dolgoročno odgovornost za to? Zakaj se ne odzovejo zaradi naraščajočega policijskega nasilja? Zakaj jih ne moti zamenjava na vrhu urada za preprečevanje pranja denarja? Zakaj jih ne skrbijo sporna imenovanja v policiji? Zakaj so tiho ob brutalni kršitvi zakona o statističnem uradu, ki zagotavlja politično neodvisnost te institucije? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Postaviti se v kožo SMC in DeSUS

    Že ta trenutek nekaj lahko z gotovostjo zapišemo: razen če bi Janša uvedel eno od res številnih mogočih oblik nedemokratičnega ali poldemokratičnega režima, bo SDS skupaj s svojim večnim predsednikom najkasneje z rednimi volitvami leta 2022 zapustila vladne prostore. Bolj ko bo Janša s svojo četico vdanih kimavcev uničeval imunski sistem države, bolj grobo ko se bo loteval institucij, civilne družbe, močnejši odgovor bo doživel na volitvah. Že ta trenutek je jasno, da se je zoper to uničevanje pripravljeno v politiko prestaviti mnoštvo zelo močnih posameznikov in skupin. Aleksander Čeferin na primer verjetno ne bo vstopil v politiko, ni pa nobenega dvoma, da je z javnim nastopanjem pokazal, da se je že izoblikovala zelo jasna pozicija različnih skupin prebivalstva do vlade in do njenega načina vladanja. Dejansko je neverjetno, kako je Janši v času res hude krize uspelo proti sebi obrniti ljudi, ki se politično pred tem sploh niso opredeljevali. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Ekonomija in vardisti

    Pri avtokratskih in populističnih oblastnikih je ves čas problem, da v času njihove moči družba dejansko ne more res zadihati. Vedno znova, vsak teden, če je mogoče, pa kar vsak dan ustvarjajo nove mejne situacije in nove družbene konflikte, s čimer pogosto zakrivajo odsotnost koristne vsebine. Glavna posledica ustvarjanja teh konfliktnosti pa je, da se njihove družbe zaradi tega ne morejo posvetiti resnim problemom. Dober primer tega so ZDA pod Donaldom Trumpom: že skoraj pet let je celotna družba ne glede na politični pol dobesedno terorizirana s Trumpovimi populizmi, izpadi, sovražnostmi in aferami. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Trpeči koalicijski partnerji

    »Razglasiš se za avantgardo, za nedotakljivo božanstvo, živiš od žuljev ljudstva in ignoriraš dejstva. Vsak dvom v božanstvo je že napad. V bivši Jugi si je tak status lastila JLA. Jugoslavije ni več, tovarišica. In je nikoli več ne bo. Vsaj v Sloveniji ne!« Zgornji citat je odziv na zapis novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić, ki je 3. maja, na dan svobode tiska, objavila sporočilo Društva novinarjev Slovenije, da »javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo«. A ta grozni in grobi napad ni zapis nekega anonimnega tviteraša, ampak slovenskega premiera Janeza Janše. Pa ne gre za to, da se tako ne bi smel vesti do novinarke: tako se v civilizirani družbi pač ne vede. Sploh pa se tako ne vedejo premieri. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Obrisi upora

    »Tajnici, ki je prišla povedat, da je na drugi liniji policija, sem naročil, naj zapiše številko, da bom poklical nazaj, ker smo bili ravno sredi nekega dela. Potem sem po nekaj minutah odšel iz sejne sobe klicat direktorja policije Travnerja. Za mano je pohitel gospod Terče, me s hodnika povlekel v pisarno vodje finančne službe, ki je bila prazna, zaprl vrata za seboj in mi potihoma rekel: ‘Ivan, certifikati GenePlaneta so ponarejeni, najbrž kličejo zato.’«
    —Iz intervjuja z Ivanom Galetom v tokratni Mladini Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Pravica do protesta

    Ko so preteklo sredo policisti na osrednjem ljubljanskem Trgu republike popisali ljudi, ki so na tla položili iz papirja izrezane podplate, hkrati pa niso popisali tistih, ki so samo stali, so storili nekaj, kar se v republiki Sloveniji še ni zgodilo: kot prekrškarje so obravnavali ljudi, ki so izkazovali politična mnenja. Na takšnem izražanju političnih mnenj je ta država utemeljena. In njena utemeljitev na protestnem izražanju mnenj izhaja iz leta 1988, natančneje iz maja tega leta, ko so aretirali četverico. Vse politične oblasti doslej so razumele, da je protest v tej državi prekleto resna zadeva. Vsi, ki smo protestirali leta 1988, tudi tisti, ki smo bili takrat mladoletni, od takrat vemo, da je to naša neodtujljiva pravica, izraziti svoje mnenje in pokazati nasprotovanje oblasti. Več