Lara Paukovič

30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Družba

Transspolnost in razkritja znanih osebnosti

Privilegij, dosegljiv le redkim

Igralka Ellen Page, ki je postala Eliott Page

Elliot Page
© Profimedia

Na začetku decembra se je igralec Elliot Page, pred tem znan kot Ellen Page, tudi javno razkril kot transspolna oseba (njegov biološki spol se ne ujema z njegovo spolno identiteto), zato želi, da se od zdaj zanj uporabljata zaimek on/oni (množinski zaimek v angleščini je najpogostejši način označevanja nebinarnih oseb ali oseb, katerih spola ne poznamo).

Željo po spremembi zaimkov v tiste ženskega spola je nedavno izrazila tudi standup legenda Eddie Izard, ki se je za transspolno osebo opredelila že pred nekaj leti, a je ta hip v fazi prehoda in želi biti nagovarjana kot ženska. Eddie Izard je spolno fluidna in se v nekaterih obdobjih počuti kot moški, v drugih pa kot ženska in temu prilagaja tudi zaimke. Podobno občuti glasbenik Sam Smith, ena prvih high-profile celebrity, ki odkrito govorijo o svoji spolni nebinarnosti. Za nebinarne osebe je po definiciji zavoda TransAkcija značilno, da se ne identificirajo znotraj binarnega spolnega sistema ženska–moški. Nekatere spolno identiteto definirajo s katero izmed identitet izpod krovnega termina nebinarnosti, med katere spada tudi spolna fluidnost.

Ali razkritje znanih oseb, da so transspolne, lahko koristi skupnosti LGBTIQ in pripomore k boljšemu sprejemanju transspolnih oseb? Te so zaradi nerazumevanja širše javnosti, kaj transspolnost sploh je, tarča še sovražnejših komentarjev kot homoseksualne osebe. Lana Gobec iz društva Legebitra, ki se ukvarja z zagovorništvom pravic oseb iz skupnosti LGBTIQ, meni, da pripomore. »Vsakršno razkritje znanih oseb prispeva k večji vidnosti v družbi, to pa je pomembno za grajenje sprejemajoče družbe in tudi za LGBTQ-osebe na individualni ravni, ker jim razkritja znanih oseb dajo več upanja, poguma; vedo, da niso same. Še posebej za raznolike transspolne identitete, o katerih se do zadnjih nekaj let ni toliko govorilo.«

»Vsakršno razkritje znanih oseb prispeva k večji vidnosti v družbi, to pa je pomembno za grajenje sprejemajoče družbe in tudi za LGBTQ-osebe na individualni ravni, ker jim razkritja znanih oseb dajo več upanja, poguma; vedo, da niso same. Še posebej za raznolike transspolne identitete, o katerih se do zadnjih nekaj let ni toliko govorilo.«

Lana Gobec,
Legebitra

Vseeno pa se je treba zavedati, da so znane osebe privilegirane – zaradi družbenega in gospodarskega položaja imajo na dosegu roke vso pomoč, podporo in dostop do potrebnih storitev. Status jim tudi omogoča, da se po svoje izognejo stigmi. Po drugi strani, opozarja Lana Gobec, prisotnost stigme v vsakdanjem življenju, sistemske ovire in sovraštvo povzročajo, da se transspolne osebe pogosteje spoprijemajo z ekonomskimi težavami, brezposelnostjo in brezdomstvom, posebej v državah, ki imajo pomanjkljivo urejen dostop do pomoči, kar se tiče duševnega zdravja, pa tudi do postopkov medicinske potrditve spola, hormonskih terapij ali zamenjave označevalca za spol v osebnih dokumentih.

»Če teh razkritij ne postavimo v kontekst, dobimo občutek, da v neki državi ali družbi vse ’štima’, v resnici pa je privilegij, da živijo v skladu z občutki, dosegljiv le redkim,« poudarja in omeni lezbični par, srbsko premierko Ano Brnabić in njeno partnerko, ki imata sina, čeprav je dostop do umetne oploditve drugim istospolnim parom v Srbiji onemogočen. »Mogoče je sicer dostopati do storitev v tujini, a to pomeni velike stroške, ki si jih marsikdo težko privošči.« Pri javnih razkritjih oseb zunaj okvirov cisnormativnosti (tj. ujemanje spola, pripisanega pri rojstvu, s spolno identiteto) se je, četudi so pomembne posebej za mlade, ki dobijo občutek, da niso sami, treba zavedati, da so razmere v resničnem življenju pogosto drugačne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.