30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Marshal Tweeto
Čivkajte, dokler lahko!
Ko Tonin ne gleda …
© Borut Krajnc
Ko je bruseljski Politico objavil prvo gloso o nenavadnem predsedniku slovenske vlade, ki tako kot odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump vse dni binglja na Twitterju in prek njega obračunava s političnimi nasprotniki, novinarji, vsakim, ki ga moti, razširja rasistične ideje in poobjavlja različne teorije zarot, je bil občutek res neprijeten: pač, počutili smo se kot v sedmem delu kakšne socialne tevedrame o družini z roba družbe, to pa je tisti trenutek v nadaljevanki, ko oče, ki bi moral biti naš ponos, neko sobotno jutro opit obleži sredi ulice, čisto negiben, Sosede z vrečkami s hrano iz trgovine malo postanejo in mu namenijo niti ne zgrožen, ampak popolnoma brezčuten pogled, nam, ki stojimo desetletni ob njem, pa neki čuden s prihodnostjo sprijaznjen pogled, zanje smo taki kot oče. V njihovih očeh ni upanja za nas, zanje smo rob družbe, neotesani rasistični sosedje iz iste ulice, tudi mi smo ta oče, ki poskuša v soboto ob petih zjutraj zapeti Abbin Take a chance on me, ki zase misli, da je zabaven in pronicljiv, pa je le teslo. In čisto nič ne moremo storiti, da bi karkoli spremenili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.