Ogrska Slovenija

Oktobra je madžarska medijska družba TV2 Media postala lastnica televizije Planet TV. Za televizijski kanal so Telekomu plačali pet milijonov evrov. Mreža TV2, na Madžarskem druga največja zasebna televizijska mreža, je povsem orbanovska. TV2 je nekoč bila v nemški lasti, v lasti televizijskega podjetja Pro7, dokler je ni leta 2015 kupil Orbánov podpornik, producent Andy Vajna, ki je bil kasneje tudi komisar madžarske vlade za filmsko industrijo. Ko je Vajna januarja 2019 umrl, je televizijsko mrežo s 14 TV-programi prevzel madžarski bogataš József Vida – še en novi, vzpenjajoči se podjetnik, ki mu posli uspevajo s pomočjo dobrih političnih povezav s stranko Fidesz.

Mreža TV2 je na Madžarskem znana po svojih političnih kampanjah v podporo Orbánu. Ena njenih specialitet ali inovacij je, recimo, da so prenose športnih dogodkov, ki jim navadno sledijo množice, pomešali s političnopropagandnim informativnim programom. Planet TV pod novim lastnikom tako očitno ne bo navadna, politično nevtralna televizija, ki bo v Sloveniji iskala le večji dobiček, ampak nekakšen ideološki podaljšek. Umestne so verjetno tudi špekulacije, da se bo podjetju pridružila Nova24, televizija SDS, ki sama brez velikih finančnih injekcij ne more preživeti.

Druga velika gospodarska zmaga Viktorja Orbána v letošnjem letu je hitro približevanje Madžarske k projektu drugega tira. Vlada je novembra na parlamentarni odbor za zunanjo politiko naslovila pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača– Koper. Ja, zdaj, ko smo po vrsti zapletov in celo referendumu drugi tir začeli že graditi, želi vlada projekt postaviti na glavo. Tudi ta posel je povsem očitno posledica dobro stkanih političnih vezi med slovenskim in madžarskim predsednikom vlade, posel pa je tudi težko pojasniti z zgolj ekonomskimi izračuni.

Finančna konstrukcija gradnje drugega tira je namreč že končana, Slovenija bo tir gradila s pomočjo razmeroma poceni kreditov, sedaj pa želijo v SDS v projekt vključiti Madžarsko, katere denarni vložek, domnevno v višini 200 milijonov evrov, bo precej dražji. Poleg tega bi morali v vladi ob tem uničiti  še vso institucionalno zasnovo: če bodo Madžari res sodelovali pri projektu, to zaradi EU pravil ne bo izvedljivo prek projektnega podjetja 2TDK, ampak le tako, da bodo projekt prenesli nazaj na Slovenske železnice. Gre skratka za izjemno tvegano potezo pri več kot milijardo evrov vrednem projektu, ki je brez politične ljubezni med velikima vodjema Madžarske in Slovenije ni mogoče pojasniti.

In potem lahko gremo še naprej. Novembra je Madžarska napovedala tudi začetek gradnje ljubljanskega potniškega centra, tako imenovane Emonike. Projekt bo vodilo podjetje v lasti madžarske banke OTP. Banka OTP, ki je januarja lani v Sloveniji kupila banko SKB, je v lasti najbogatejšega Madžara Sándorja Csányia. Kdo je Csányi? Ta poslovnež je seveda blizu Viktorju Orbánu: je predsednik madžarske nogometne zveze, torej športa, ki je za Viktorja Orbána sveta reč, nadzira tudi naložbo v nogometno akademijo v Lendavi, ki je projekt madžarske vlade; skratka, gre tako rekoč za državno banko. Za OTP je pred časom v Sloveniji pri širjenju lobiralo tudi madžarsko veleposlaništvo, cilj banke pa je nadaljnja širitev poslov v Sloveniji, nekje do tretjine bančnega trga.

Madžarska gospodarska ekspanzija v Sloveniji vse bolj izstopa tudi v uradni statistiki. Banka Slovenije podatke o tujih neposrednih investicijah sicer objavlja z enoletnim zamikom. Letos novembra so tako objavili podatke o naložbah tujih držav v letu 2019. A že iz teh statistik je mogoče razbrati, da je glede na svojo velikost Madžarska nekaj posebnega. Že lani je postala druga najpomembnejša investitorica v Sloveniji. Na prvem mestu je Češka, na tretjem pa je Slovaška. Je pa Madžarska daleč, daleč prva po tendenci: Madžarska podjetja so imela do leta 2018 v Sloveniji za okoli 60 milijonov evrov naložb, ta pa so leta 2019 poskočila na kar 422 milijonov. In vse kaže, da bo leto 2020 res rekordno.

Zakaj Madžarska to počne? Je posredi predvsem velika ljubezen med obema predsednikoma vlad, Janezom Janšo in Viktorjem Orbánom? Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je po veliki zmagi na volitvah leta 2010 vsem državnim institucijam poslal ukaz, da na javnih mestih razobesijo poseben razglas. V razglasu, ki še danes – lepo uokvirjen in s primernimi ornamenti – visi v javnih prostorih, piše, da se je na Madžarskem s stranko Fidesz »po gospodarski in duhovni krizi« začela »ustavna revolucija«, ki bo v prihodnosti ponovno združila raznoliko Madžarsko ter zgradila prihodnost, utemeljeno na »delu, domu, družini, zdravju in redu«.

Če ima po letu 2010 Viktor Orbán kakšen masterplan, je to obuditev Velike Madžarske. Ne želi biti le absolutni vladar doma, ampak tudi vladar regije – kot je to bilo nekoč. Vlada v Budimpešti v zadnjih letih odkrito zavrača trianonske meje sedanje države Madžarske iz leta 1920. Lani so v čast 100. obletnici podpisa Trianonske pogodbe v Budimpešti postavili poseben spomenik narodni enotnosti, 100 metov dolgo in 4 metre široko ploščo, na kateri so zapisana madžarska zgodovinska imena 12.000 občin. Tako tistih, ki so del Madžarske, kot onih, ki danes pripadajo drugim državam. Letos je Orbán v majhnem mestu blizu slovaške meje odkril spominsko ploščo, na kateri piše »Reka – Madžarska do morja«.

Poleg zgodovinskega revizionizma je Orbánova vlada začela tudi širiti svoj vpliv zunaj meja, čemur v zadnjih letih sledijo s strateško zavzetostjo: sklepajo mednarodna zavezništva in poskušajo širiti svoj tako imenovani iliberalni pristop k politiki. »Madžarska želi imeti konservativni in krščanskodemokratski pristop do evropskih institucij in politike kot take ... Radi bi šli nazaj v zgodovino, kjer bi govorili o vrednotah, kot so družina, nacija, kulturna tradicija, vera,« je govoril Orbán letos na Blejskem strateškem forumu. Pri tej ekspanziji je Madžarska sprva sistematsko izkoristila svoje manjšine. Vlada je v zadnjih letih pospešila program podeljevanja dvojnih državljanstev predstavnikom svoje manjšine in začela z velikimi investicijami na dvojezičnih območjih, kot je denimo v Sloveniji naložba v nogometno akademijo v Lendavi. Potem je začela investirati tudi širše. Lani je madžarski državni sklad v Lendavi kupil tamkajšnje terme, čemur so letos sledile še druge državno sponzorirane investicije.

Seveda je vsak ekspanzionizem strašljiv. A k sreči Madžarski njihov program dejansko ne uspeva. Pri ekonomski ekspanziji je Madžarska trčila na velike ovire: na Hrvaškem, kjer so se letos in lani hoteli tesneje povezati z reškim pristaniščem, jim projekt ni uspel – Zagreb Orbánu seveda zameri koruptiven prevzem naftne družbe INA. Še huje pa je, da se je madžarski projekt Avstro-Ogrske ustavil na avstrijski meji. Avstrija – četudi je avstrijski kancler Sebastian Kurz iz iste evropske politične družine kot Orbán, iz Evropske ljudske stranke (EPP) – je danes največji kritik madžarskih politik. Zakaj? Madžarska je leta 2010 predvsem proti avstrijskim bankam uvedla nov davek na bilančno vsoto, leta 2014 pa so avstrijske banke na Madžarskem morale pretvoriti kredite v švicarskih frankih.

Orbán se rad postavlja kot regionalni voditelj nove Vzhodne Evrope. Moč še ima, a mu žal manjka vsebine. Ni nikakršen Vaclav Havel. Dejansko mu je s svojim govorjenjem o krščanskodemokratskem iliberalnem pristopu uspelo doslej prepričati same sumljive tipe. Njegov največji zahodni prijatelj je nizozemski nacionalist Geert Wilders. Ta je leta 2012 ustanovil spletno stran, na kateri so se lahko ljudje pritoževali nad vzhodnjaki, ki jim kradejo službe. Letos, leta 2020, pa sta Geert Wilders in Orbán največja prijatelja. Avgusta sta se spet srečala v Budimpešti, zdaj je Orbán za Wildersa »heroj, ki si zasluži Nobelovo nagrado«. Drugi Orbánov najboljši prijatelj iz Vzhodne Evrope, podobnega kova, pa je seveda naš predsednik vlade.

*Kupujte, dokler lahko!