Bi moral Twitter ukiniti profil tudi Janezu Janši?

Socialna omrežja – Twitter, Facebook, Instagram in druga – so glavni komunikacijski kanali takšnih ali drugačnih govornikov, posebno priljubljeni pa so pri politikih. Zakaj je tako, je jasno – omogočajo neposredni nagovor volivcev, med politikom in ciljno skupino ni nikakršnega filtra, ki bi sporočila preverjal in postavljal v kontekst. Socialna omrežja so megafoni, idealna sredstva za propagando. Vse to je znano že leta: Facebook ni le omrežje, ki bo povezalo svet; Facebook, tak, kakršen je danes, je grožnja demokraciji.

Vse to je bilo očitno v času Trumpovega predsedniškega mandata. Trump je dnevno objavljal po več kot 30 tvitov, večina je bila žaljiva, veliko je bilo laži, manipulacij, zavajanja. Vse, kar se je zgodilo po njegovem volilnem porazu, teorije zarote o ukradenih volitvah, pozivi k uporu, vse te njegove besede so vodile k napadu množice na Kapitol. Zato so tehnološki giganti udarili nazaj: ukinili so njegov Twitter profil, preprečili so mu dostop do Facebooka in Instagrama, Amazon pa je na svojih strežnikih onemogočil delovanje Parlerja, družbenega omrežja, priljubljenega med Trumpovimi podporniki. »Konec je svobode govora,« so kričali eni, »končno prava poteza,« so dejali drugi.

V resnici se je to zgodilo prepozno. Google, Facebook in ostali so se zganili šele v trenutku, ko je postalo jasno, da je Trump izgubil politično moč. Napad na Kapitol se je napovedoval dolgo, tudi Trumpova sporočila o boju zoper zlo se niso pojavila včeraj.

Za vsa ta tehnološka podjetja je značilno troje: prvo je vprašanje monopola – tako velika so, da sama določajo pravila na trgu; drugo je vprašanje davčne zakonodaje – njihova moč in vpliv sta povezana z ogromnimi finančnimi sredstvi, kar je posledica brezsramne davčne optimizacije; in tretje, verjetno najpomembnejše, je vprašanje statusa. Facebook in drugi trdijo, da so le spletna mesta, da samo omogočajo prostor, na katerem se pojavlja vsebina, sami pa zanjo niso odgovorni. Niso izdajatelji kot klasične medijske hiše, kjer veljajo zakonska pravila o odškodninski odgovornosti, pravici do popravka, kjer so novinarji in uredniki odgovorni za objavljeno.

Družbena omrežja naj bi tako le ponujala prostor, omogočala uporabniško izkušnjo, služila s prodajo oglasov in podatkov o uporabnikih. A to ni res. Facebook je medij 21. stoletja in tega se zaveda tudi sam. Že leta ima pravila, kaj lahko objavljamo na njem in česa ne, že dolgo Twitter ukinja internetne profile, že od nekdaj Instagram določa, kakšne fotografije so lahko objavljene in kakšne ne. Kdor se s temi pravili ne strinja, lahko objavlja na drugih mestih ali pa v temnih kotičkih interneta – to se tudi vseskozi dogaja.

Nemška kanclerka Angela Merkel ima prav, ko opozarja, da tehnološka podjetja pač niso tista, ki bi lahko omejevala svobodo govora. Res, to lahko stori samo zakonodajalec, država. A realnost, zastrupljena s sovraštvom, ki so ga neposredno omogočila in s svojimi algoritmi spodbujala prav ta tehnološka podjetja, je zahtevala drastične ukrepe. V napadu na Kapitol je umrlo več ljudi. Twitter, ki je redno ukinjal profile teh in onih ekstremistov, rasistov, verskih in drugih blaznežev, ima dvojna merila, a gre za zasebno podjetje. Dogajanje v ZDA pač dobro kaže, kaj se zgodi z državo, kjer so zasebni interesi močnejši od javnih. In to velja vključno z dopuščanjem sovražnega govora ter arbitrarno prepovedjo teh ali onih sporočil.

Poglejmo v Slovenijo. Je tukaj bolje? Kaj bi se zgodilo, če bi Janezu Janši ukinili Twitter profil? Gotovo bi imel več časa za ukvarjanje z epidemijo. V torek, 12. januarja, naj bi po ocenah projekta »Maršal Twito – Sledilnik« na tem družbenem omrežju preživel kar 3 ure in 21 minut.

V resnici so Janši en profil že ukinili. Naš predsednik vlade je uporabljal omrežje Parler, ravno tisto, ki se je hvalilo s svojo odprtostjo, v bistvu pa je bilo gojišče teorij zarote in rasizma. Janša na njem ni veliko objavljal, je pa tam sledil portalu Infowars, britanskemu skrajnežu Tommyju Robinsonu, pa tudi republikancu Paulu Gosarju, konservativcu slovenskih korenin, velikemu zagovorniku Trumpa, ki je pred napadom na Kapitol pozival množico, naj v Washingtonu ubrani ustavo in Belo hišo. Janša na Parlerju ni bil preveč aktiven, je pa tam dobival informacije, ki so mu pomagale naslikati svet, v katerega verjame.