Lara Paukovič

5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Družba

Zakonodajo, ki sankcionira spolno nasilje, je treba začeti spreminjati takoj

#nisisama

Mia Skrbinac v predstavi Vranja vrata, MGL

Mia Skrbinac v predstavi Vranja vrata, MGL
© Peter Giodani

Kdorkoli si je minuli ponedeljek ogledal oddajo Tednik, je bil pretresen nad izpovedjo igralke Mie Skrbinac. Izpovedala se je le nekaj tednov po pričevanju srbske igralke Milene Radulović, da jo je zlorabil priznani učitelj igre in producent Miroslav Aleksić. Temu so sledile še izpovedi preostalih žensk, žrtev spolne zlorabe, v Srbiji in drugod – tudi v Sloveniji, kjer spolno nadlegovanje očitajo profesorju na Filozofski fakulteti Igorju Pribcu. A Mia Skrbinac je bila prva, ki si je upala pogumno stopiti pred kamero. Pri tem ji je bilo težko, vendar je zbrano in artikulirano osvetlila travmatične spomine na leta šolanja na AGRFT, ko jo je igralec in profesor spolno nadlegoval med urami igre, čakal pred straniščem in v baru.

Kaj se bo zgodilo po njenem pričevanju? Profesorja ni navedla z imenom in priimkom, zato verjetno – če ime vseeno ne bo prišlo v javnost – ne bo deležen javnega linča ali množičnih odpovedi sodelovanja, kot se je zgodilo Miroslavu Aleksiću, Harveyju Weinsteinu in glasbeniku Marilynu Mansonu, ki ga je večletne spolne zlorabe obtožilo nekdanje dekle, igralka Evan Rachel Wood, in še najmanj štiri druge ženske. Odpoved sodelovanja z Mansonom je takoj napovedala njegova glasbena založba Loma Vista, odrezali pa so ga tudi iz serij American Gods in Creepshow.

Igor Pribac je na podlagi odločitve senata fakultete ostal brez naziva izrednega profesorja. A tudi če bi se kaj podobnega zgodilo na AGRFT, diskreditacija ene osebe na dolgi rok ni rešitev – stvari je treba reševati sistemsko. To je v Tedniku poudarila tudi Mia Skrbinac sama. »Nočem, da se stvar ustavi pri meni in pri tem profesorju, ker moja izkušnja ni izjema in ker se mi zdi nujno, da tisti, ki smo močni, zaščitimo mlajše generacije in jim ponudimo varen prostor.« Prostor za izrekanje, opozarjanje na zlorabe in ukoreninjeni seksizem, četudi s tem predvsem ženske tvegajo, da bodo označene za »problematične«, na kar je v prispevku v Tedniku opozorila igralka Iva Babić.

»Jasno je, da je potrebna korenita sprememba, ki je ne moremo pričakovati čez noč. To bo maraton. Ampak skrajni čas je, da ga začnemo teči. In to skupaj,« zaključuje Mia Skrbinac. In to zdaj. Ne bi bilo dobro, da se njen primer morda pomete pod preprogo tako kot primer posilstva speče ženske v Kopru, za katerega je javnost izvedela pred dvema letoma, dejanje pa se je zgodilo že nekaj let prej. Že takrat je ministrstvo za pravosodje obljubljalo redefinicijo kaznivega dejanja posilstva.

Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, ki je te dni v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo spremembi zakonodaje po modelu »Ja pomeni ja«, je pred kratkim za Mladino dejala: »Če v položaju, kjer obstaja toliko pričevanj o spolnem nadlegovanju, ne narediš ničesar, prelagaš odgovornost na žrtev.«

Ministrstvo za pravosodje bi se moralo odzvati takoj in ustanoviti skupino strokovnjakov, od pravnikov do psihologov, ki bi se začela ukvarjati s posebnim zakonom o sankcioniranju spolnega nasilja. Za prepoznavanje in prijavljanje spolnega nadlegovanja in zlorab je potrebna najboljša mogoča pravna podlaga. Gre namreč za izredno občutljivo področje; tako žrtve kot obtoženci lahko zaradi lažnega pričevanja ene ali druge strani izgubijo ugled in spoštovanje, po navadi za vse življenje. Nujni so torej občutljivi in natančni postopki, po zaključku katerih ne sme biti nobenega dvoma o sprejeti sodbi. To bi žrtvam spolnega nasilja končno zagotovilo varen prostor za izrekanje, saj bi se zavedale, da jim ni treba skozi kalvarijo postopkov, ki nanje pogosto mečejo dvom, hkrati pa bi zaradi trdnosti, natančnosti in preglednosti postopkov odpadla lažna pričevanja z namenom diskreditacije. Pomembno pa je tudi, da se postopki prijav spolnega nasilja bolj približajo žrtvam, na kar je ta teden v državnem zboru opozoril dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar. Na Filozofski fakulteti so v ta namen imenovali tri zaupne osebe, ki so opravile posebno izobraževanje in se zdaj nanje lahko obrnejo vsi, ki doživljajo spolno nadlegovanje, nasilje na podlagi spola ali mobing.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.