Šolski pouk danes bojkotira več kot 70.000 dijakov

Bo vlada končno prisluhnila srednješolcem ali bodo morali pritiske stopnjevati?

V iniciativi Zahtevamo šolo so že pred dnevi napovedali, da dijakinje in dijaki danes ne bodo sodelovali pri pouku na daljavo. Protest prek spleta že poteka po celotni Sloveniji. Bojkotu se je pridružila tudi Mladinska aktivistična organizacija (MAO); njihova velenjska enota je na Titovem trgu ob 11. uri organizirala protestno branje javnega poziva. Od vlade zahtevajo, da postane vrnitev v šole prednostna naloga, takoj za človeškimi življenji. 

Že prejšnji teden so želeli dijaki svojo zahtevo po čimprejšnji vrnitvi v šole predstaviti na šolskem ministrstvu, a so jim tam sporočili, da nimajo časa in sestanek preložili na današnji dan. Dijaki so odgovor razumeli kot provokacijo, saj so že pred tem napovedali, da bodo danes bojkotirali pouk in se odklopili s spleta.

"Doma smo že dolgo časa, tako ne gre več naprej. Treba je z nami stopiti v dialog," je za TV Slovenija dejala dijakinja Aiko Zakrajšek. Dijak Lars Podkrajšek pa je doda, da so pripravili e-sporočila, ki jih bodo dijaki in učenci lahko pošiljali na ministrstva.

"Doma smo že dolgo časa, tako ne gre več naprej. Treba je z nami stopiti v dialog."

Aiko Zakrajšek,
dijakinja

Predsednik Aktiva sveta staršev mariborskih šol Alen Bastič je za Radio Slovenija dejal, da pobudo iniciative Zahtevamo šolo podpirajo, zato so pozvali k desetminutni prekinitvi pouka tudi v osnovnih šolah. "Tej pobudi se pridružujemo. Jih podpiramo pri njihovih prizadevanjih, ker se nam zdijo smiselna in mislimo, da je v tem času bilo premalo narejenega, da bi se lahko šolanje odvijalo ne samo na daljavo, ampak tudi po drugih modelih."

V iniciativi Zahtevamo šolo nekatere zaskrbljene dijake in dijakinje mirijo, da so z ravnatelji dogovorjeni, da za neudeležbo pouka danes učitelji ne bodo zapisovali neopravičenih ur. Če bi imel kdo od srednješolcev oziroma gimnazijcev slučajno takšno izkušnjo, pa pozivajo, naj stopi z njimi v kontakt in primer bodo posredovali pristojnim. 

"Stanje je zaskrbljujoče predvsem v srednjem poklicnem izobraževanju, kjer dijakinje in dijaki ne morejo opravljati prakse."

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)

Protest dijakov so podprli tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), saj je ta razumljiva posledica razmer, so zapisali. Bojkot dijakov je "izraz nakopičenega nezadovoljstva, stopnjevanja stiske in čustvenih pretresov, ki so posledica že skoraj štirih mesecev izobraževanja na daljavo". "Stanje je zaskrbljujoče predvsem v srednjem poklicnem izobraževanju, kjer dijakinje in dijaki ne morejo opravljati prakse," so še dodali.

Zahteva po ponovni uvedbi ocenjevanja v živo

Ada Lana Dervišević, ena od ustanoviteljic gibanja Zahtevamo šolo, pravi, da se v dijaškem gibanju zavzemajo za tri glavne spremembe. Prva je čimprejšnje vračanje v šole. Pri slednjem predlagajo, da se v sodelovanju s strokovnjaki ustvari alternativa trenutnemu vračanju po fazah. Druga sprememba je potek pouka na daljavo, ki pride v poštev v primeru, da v prihodnjem mesecu vračanje v šole zaradi slabe epidemiološke slike še ne bo mogoče. Pri tem apelirajo predvsem na morebitno prekinitev ocenjevanja na daljavo in možnost predhodnega vračanja dijakov poklicnih in umetniških gimnazij, kot tudi na fizično izvedbo laboratorijskih vaj in prakse.

"Naš predlog je tudi metoda hibridnega učenja po modelu C, ki bi vključevala tudi ponovno uvedbo ocenjevanja v živo. Pripadniki rizičnih skupin in družin s člani, ki so pripadniki rizičnih skupin, bi na ta način ostali varni in bi se lahko še naprej šolali od doma, ostali učenci in dijaki pa bi se lahko postopno in varno vračali v šole," je pojasnila Ada Lana Dervišević.

Tretja točka, ki jo predlagajo, pa zajema prilagoditev mature. "Čeprav so bile nekatere že sprejete, zahtevamo prilagoditve v obliki vsebinskega krčenja, saj snov ni bila podana pod enakimi pogoji kot v letih doslej," je dodala sogovornica.

Članica dijaškega gibanja je obenem izpostavila, da bojkot ni usmerjen proti profesorjem, učiteljem in ravnateljem, saj po njenem mnenju tudi oni opažajo, da je trenutni način učenja in predavanja snovi premalo učinkovit.

"Začeli bomo ustvarjati tako imenovane vale bojkotov, ki se ne bodo končali, dokler ne vzpostavimo dialoga z ministrico, ali pa so naše zahteve uradno sprejete in uslišane na državni ravni."

Ada Lana Dervišević,
iniciativa Zahtevajmo šolo

V primeru, da zahteve dijakov ne bodo upoštevane, se bodo stavke stopnjevale vsak teden, opozarjajo v gibanju. "Začeli bomo ustvarjati tako imenovane vale bojkotov, ki se ne bodo končali, dokler ne vzpostavimo dialoga z ministrico, ali pa so naše zahteve uradno sprejete in uslišane na državni ravni."

cxkaoXSkgvs

V gibanju Zahtevamo šolo poudarjajo, da epidemiološko sliko v Sloveniji sicer spremljamo zelo podrobno in se zavedajo, da je daleč od idealne, vendar hkrati izpostavljajo, da so šole v Sloveniji zaprte že od 17. oktobra lani. "Doma smo že skoraj štiri mesece, kar je najdlje v Evropi. In tako ne gre več! V drugih državah, kot so recimo Francija, Nemčija ali Švedska, so tudi med epidemijo šole puščali odprte tako dolgo, kot so lahko, pri nas pa je situacija ravno obratna," dodaja sogovornica in ponudi še nekaj statistike, iz katere je razvidno, da je bilo 21. septembra lani, okuženih 0,16 odstotkov učencev in dijakov v celotni Sloveniji, kar je po njeni oceni "res malo v primerjavi z okužbami v gospodarstvu, ki ga vlada skoraj vedno postavlja pred šole".

V gibanju poudarjajo, da izračunov ne delajo sami, temveč imajo na voljo tudi epidemologa, s katerim se redno posvetujejo. Slednji jim je dejal, da podpiram čimprejšnje varno odpiranje šol, saj je tudi po njegovem, tako trdi naša sogovornica, delež okužb v šolstvu res majhen.