Begunec, ki pomaga brezdomcem

Zgodba Mohameda al Buraia je zgodba o človeku, ki je izgubil tako rekoč vse, a mu je kljub temu uspelo ohraniti empatijo do vseh pomoči potrebnih in potisnjenih na rob. Sam pravi, da si želi vračati družbi, ki mu je omogočila varno in mirno življenje, zato deluje kot prostovoljec Rdečega križa pri Kraljih ulice. Tam, kdaj pa tudi na terenu, s prijateljem Tinetom vsak ponedeljek in četrtek brezdomcem zagotavljata osnovno zdravstveno oskrbo, najpogosteje čiščenje in povijanje ran, spet drugič pa se z njimi tudi samo preprosto – pogovarjata.

Palestinski begunec, ki je v Slovenijo pripotoval pred dvema letoma, je pred tem v okupirani Gazi devet let delal kot voznik reševalnega vozila in pomočnik reševalca. Tam je videl veliko bolečine in smrti, a brezdomstva nikoli. Kot pravi, je v Gazi sicer resda kdo kdaj ostal brez strehe nad glavo, vendar je zanj vedno poskrbela skupnost. »Nisem si mislil, da bom v Evropi videl brezdomce,« pove. Zato se je odločil, da jim mora pomagati.

Ob zaprositvi za azil se je želel vključiti v družbo, toda to je bilo prek obstoječih mehanizmov izredno težko. »Vrata so se mi odprla šele, ko sem prvič stopil v Rog.« Tam je našel prijatelje, med drugimi Tineta, študenta socialnega dela, s katerim sta med prvim valom epidemije začutila povečano potrebo po pomoči brezdomcem. Skupaj z ekipo rogovcev sta jim vsak dan na ulici delila čaj in hrano, z opremo, ki jima jo je uspelo pridobiti z donacijami, pa sta jim pomagala tudi zdravstveno. »Organizacije že dlje opozarjamo, da nujno potrebujemo zdravstveno oskrbo na terenu, saj bomo le tako lahko zagotovili zdravstveno oskrbo vsem,« opozarjajo pri Kraljih ulice. Številni brezdomci namreč po navadi ne obiščejo osebnega zdravnika, če ga sploh imajo, niti če imajo hujše poškodbe, kot so recimo odprte rane. Pri Kraljih ulice zato pravijo, da je sodelovanje z Mohamedom in Tinetom zanje neprecenljivo.

Toda zgodila se je katastrofa. Mestna občina Ljubljana (MOL) se je 19. januarja odločila nasilno prevzeti nekdanjo tovarno Rog. Danes je večina prostorov, kjer so še pred kratkim skrbeli za najranljivejše skupine ljudi v mestu, zravnana z zemljo. Mesec kasneje so se dokončno potrdili tudi strahovi večine uporabnikov – ti med prevzetim blagom, ki ga je uskladiščila ljubljanska Snaga, zaman iščejo svoje osebne predmete. Med njimi Mohamed, ki meni, da mu je bila odtujena več kot polovica opreme v vrednosti več tisoč evrov. Rogovci že pripravljajo seznam izginulih predmetov, za katere upajo, da jih bodo še kdaj videli ali da bo MOL zanje vsaj odškodninsko odgovarjal. Iz kabineta ljubljanskega župana ob tem odgovarjajo, da so predstavniki varnostne službe in Snage s predmeti ravnali skrbno in zanikajo, da bi prišlo do kakšnih odtujitev.

A vse morda ni tako črno. Pri Rdečem križu, kjer so za Mohamedovo in Tinetovo požrtvovalno prostovoljno delo neizmerno hvaležni, zatrjujejo, da jima bodo zagotovili sanitetni material, s katerim bosta lahko nadaljevala svoje poslanstvo. Mohamed pa še sporoča, da so mu pred nekaj dnevi končno odobrili, da se mu v Sloveniji lahko pridruži družina. Tako bo morda kmalu spet objel mamo, ženo in dva otroka, s katerimi je zadnji dve leti stik ohranjal samo prek spleta.