Luka Volk

12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Svet

Švicarji prepovedali nošnjo nikaba in burke, Grims jim aplavdira

Švicarski ekstremizem

(Neuspešen) protest iniciative Libero v Bernu proti zakonski prepovedi pokrival, ki zakrivajo obraz.

(Neuspešen) protest iniciative Libero v Bernu proti zakonski prepovedi pokrival, ki zakrivajo obraz.
© Profimedia

Švicarji so na referendumu podprli prepoved pokrival, ki zakrivajo obraz. Ob 50,8-odstotni udeležbi je pobudo podprlo 51,21 odstotka udeležencev referenduma. Čeprav se predlog desno usmerjenih aktivistov, ki so blizu populistični Švicarski ljudski stranki (SVP), ni neposredno nanašal na prepoved pokrival, ki jih nosijo muslimanske ženske, je ta cilj postal hitro jasen – Švico so preplavili živo rdeči plakati, s katerih je v mimoidoče zlovešče strmela ženska v nikabu, pod njo pa je stal napis: »Ustavimo ekstremizem!«

Ljudski stranki, pogosti protagonistki gonje proti muslimanski verski skupnosti, tovrstna propaganda ni tuja. Poleg omenjene se je podobna zlovešča podoba ženske s pokrivalom pojavila že leta 2009 ob referendumu, ki je uspel prepovedati gradnjo minaretov, v stranki pa so muslimane prikazali kot vrane, ki kljuvajo po državi.

»Zakrivanje obraza zaradi vere je simbol drugačnih vrednot. Nasprotuje našim vrednotam in liberalnodemokratičnemu družbenemu redu,« je za švicarsko nacionalno radiotelevizijo povedal poslanec stranke SVP Walter Wobmann, goreč nasprotnik islama, ki je leta 2009 nastopil tudi kot zagovornik referenduma o prepovedi gradnje minaretov. Podobnemu prepričanju se je hitel pridružiti še slovenski poznavalec pravic žensk in muslimanske veroizpovedi Branko Grims, ki je Švicarje na Twitterju pohvalil, da so »prepovedali burke in nikabe, torej oblačila za ženske, ki jih po zahodnih vrednotah grobo omejujejo in ponižujejo«.

»Pri referendumu je šlo predvsem za odnos do islama,« pa razlaga sociologinja religije dr. Anja Zalta. »Ta se v evropskem prostoru pogosto kaže kot izraz nepoznavanja kompleksnosti tematike.« V ospredje vprašanja zmeraj znova stopijo simboli – tako tudi tokrat zakrivanje žensk. »To lahko po eni strani razumemo kot način zatiranja, po drugi strani pa moramo razumeti, da se za zakrivanje lahko odločijo tudi ženske same.«

Anja Zalta spomni še na primer prepovedi naglavnih rut v francoskih javnih šolah. »Ker tri srednješolke niso hotele sneti rute, so jih izključili iz šole. Ko je o tej temi stekla razprava, so v ospredje spet stopili moški, nihče pa o tem ni povprašal deklet.« Namesto reševanja dejanskih težav, s katerimi se v javnosti in zasebnosti soočajo (muslimanske) ženske, te tako ostajajo zgolj sredstvo za politično obračunavanje.

Za podobno uredbo sta se v Švici sicer že prej odločila dva kantona, St. Gallen in Ticino, z novim členom v ustavi pa se bo država zdaj postavila ob bok Franciji, kjer nošenje burke v javnosti velja za kaznivo dejanje že od leta 2010. Podobno ostro prepoved zakrivanja ženskih obrazov uveljavljajo še v Belgiji, Bolgariji, Avstriji in na Danskem.

Težnje po prepovedi zakrivanja obraza pa so se pojavile tudi pri nas – najvidneje leta 2015, ko je SDS pod pretvezo begunske grožnje neuspešno poskušala uveljaviti svojo različico prepovedi nošenja pokrival v javnosti. Ob sklicevanju na varnostne in kulturne razloge je Janez Janša povedal, da bi moral biti varnostni razlog sam po sebi očiten, »kulturni razlog pa je v želji, da se v Sloveniji spoštujejo slovenske navade in slovenska tradicija«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.