Uredništvo

 |  Družba

»Nevladniki smo označeni kot neproduktivni, delomrzneži in zažiralci proračuna«

V zadnjih mesecih se napadi na nevladni sektor/civilno družbo stopnjujejo tako na ravni formalne politike kot na ravni splošne javnosti

Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus na protestu 24. julija v Ljubljani

Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus na protestu 24. julija v Ljubljani
© Borut Krajnc

Sindikat Mladi plus v javnem pismu opozarja, da se v zadnjih mesecih napadi na nevladni sektor/civilno družbo stopnjujejo tako na ravni formalne politike kot na ravni splošne javnosti. "Nevladniki smo označeni kot neproduktivni, ‘delomrzneži’, ‘zažiralci proračuna’, da smo sami sebi namen ipd. Gre za problem s splošnim ugledom nevladnega sektorja, ki izhaja iz slabega poznavanja dela, ki ga opravlja ta sektor, in iz preslabe lastne promocije rezultatov dela ter širjenja dobrih zgodb," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da se sektorja civilne družbe ne prepozna kot potencialnega delodajalca in ustvarjalca delovnih mest, ki bi lahko izrazito pripomogel pri reševanju brezposelnosti (mladih).

Pomanjkanje možnosti za ustvarjanje novih zaposlitev v gospodarstvu ne spodbuja optimizma za zaposlovanje mladih. "Na drugi strani imamo nevladni sektor oziroma sektor civilne družbe, ki je kadrovsko podhranjen, obenem pa nujno potrebuje in želi ustvariti nove zaposlitve, vendar finančno tega sam ne more zagotoviti, saj deluje v javnem interesu in večinoma neprofitno. V nevladnih organizacijah je v Sloveniji zaposlenih izjemno malo ljudi (v primerjavi z evropskim povprečjem) in zato ta sektor predstavlja ogromen potencial za zagotavljanje novih delovnih mest," so zapisali.

Nevladni sektor se financira iz več virov in eden izmed njih so tudi javna sredstva. Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnega sektorja v Sloveniji je bil leta 2018 36,29 %, torej so nevladne organizacije same pridobile kar slabih 64 % za financiranje iz drugih virov (donacije, članarine, …).

"V primerjavi z evropsko ravnjo, je ta delež v državah EU kar 58 %. Če primerjamo, kolikšen delež svojega BDP namenimo za izvajanje njihovih storitev za prebivalce, ugotovimo podobno: delež v zadnjih letih pada in je bil v letu 2015 samo še 0,73 %, medtem ko druge države EU svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenijo kar 2,20 % BDP (vir: CNVOS)," so zapisali.

Od vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, je delež zaposlenih v nevladnih organizacijah leta 2017 znašal le 0,84 %. Za primerjavo, leta 2013 je ta delež v svetovnem povprečju znašal 5,1 %, v državah EU pa kar 5,42 %. Iz teh podatkov je razvidno, da je slovenski nevladni sektor v primerjavi z EU kadrovsko zelo podhranjen.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.