Kako fašisti radikalizirajo desnico

Če si slovenski premier pa ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla, velikega zarotnika. In Janša ga je našel: za vse naj bi bila kriva »razdiralna levičarska opozicija«, ki je »naredila vse, da bi bilo okužb in mrtvih zaradi epidemije čim več in da bi prek trupel prišla nazaj na oblast«.

Če si ameriški predsednik pa ti za covid-19 umre 500 tisoč ljudi, potem potrebuješ še večjega grešnega kozla, še monumentalnejšega zarotnika. In Trump ga je našel: za vse naj bi bila kriva Kitajska. Ker mu je pandemija ušla iz rok, ker je bil prepričan, da bo covid-19 hitro ugasnil, in ker Američanov ni zaščitil, je za gregorja golobiča razglasil Kitajsko. In to je ponavljal in ponavljal in ponavljal. Kitajska, Kitajska, Kitajska! Če ni trdil, da je za vse ameriške probleme, težave in tegobe kriva Kitajska, je trdil, da je Američane okužil in pokopal »kitajski virus«, »virus iz Kitajske«, »wuhanski virus« ali »kung flu« (kung fu gripa). Amerika je bila največja gospodarska velesila na svetu, vsi so ji zavidali, potem pa je prišel »kitajski virus« in jo potopil! To je ponavljal s takšno vnemo, kot da gre za izdajalca in sovražnika, ki ga je treba kaznovati. Ki ga je treba linčati. Ki se mu je treba maščevati.

Posledice so bile predvidljive. Pogubne.

Nedavno je Robert Aaron Long, 21-letni patriot, v Atlanti (Georgia) pobil osem oseb, od tega sedem žensk – šest jih je delalo v masažnih salonih. Vse so bile azijskega rodu. Nič, Long je šel v športno trgovino, zahteval pištolo, to so mu – brez kakih silnih problemov ali vprašanj – prodali in takoj zatem je odšel na strelski, morilski pohod. Ja, šel je za Trumpovim glasom. Hej, če Trump pravi, da so nas pokopali Kitajci, potem jih je treba kaznovati! Nekateri Trumpovi patrioti so napadli Kapitol – Long je napadel Azijke.

Toda ko je šerif Jay Baker sklical tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil, kaj se je zgodilo, ni rekel, da je šlo za »zločin iz sovraštva« ali »rasni zločin«, ampak da je bil Long »spolni odvisnik«, ki je skušal, kot je rekel, »odstraniti skušnjave«. Kaj – kot Tiger Woods? Ali David Duchovny? Nemara Harvey Weinstein? Šerif je še dodal, da je imel storilec »vsega dovolj«, da je bil »na koncu z živci« in da je imel »res slab dan«. Šerif, ki očitno za protiazijski rasizem še ni slišal (ker so Azijci v Ameriki »nevidni«, je tudi protiazijski rasizem »neviden«, pravi pisateljica Cathy Park Hong), je povzročil zgražanje in ogorčenje, saj je govoril tako, kot da skuša Longa humanizirati, njegova dejanja pa legitimirati. Kot da je imel prav. Kot da je bil upravičen do tega, kar je storil. Imel je »slab dan«. Podton tega »slabega dneva«, na katerega se je skliceval šerif, pa je bil srhljiv: ko ima belski patriot »slab dan«, lahko pobija Azijke! In ko pobija Azijke, se počuti bolje! Tako kot so belci upravičeni do tega, da se ob srečanju z nebelcem ustrašijo za življenje (do tega so po tej rasistični logiki upravičeni policaji), imajo tudi posebno pravico do sreče.

Ni naključje, da so bile Longova tarča prav Američanke azijskega rodu. Ker je Trump potreboval grešnega kozla, zdaj umirajo Američanke azijskega rodu.

To je tipično trumpovska logika: osem mrtvih, ker je imel patriot »slab dan«. Trump bi dal verjetno – magari med vrsticami – vedeti, da ga »razume«. Tako kot je lani »razumel« in celo zagovarjal 17-letnega patriota, ki je v Kenoshi (Wisconsin) z vojaško puško ubil dva antirasistična protestnika. Verjetno bi tudi rekel, da Longov pokol ni bil rasno motiviran – tako kot je rekel, da izraz »kitajski virus« ni rasističen.

Trump, ki je kot vsak pravi fašist zdaj verjetno vesel, da ga je Long uslišal, in ki je celo trdil, da so si mit o podnebnih spremembah izmislili Kitajci (da bi spodkopali in uničili ameriško gospodarstvo), je s svojim neprestanim mantranjem in vzklikanjem in kričanjem, da je za vse kriva Kitajska in da je Američane pokopal »kung flu«, ustvaril toksično, sovražno, ksenofobično, rasistično okolje, ki je kar klicalo patriota: Oboroži se! Vstani! Pojdi v akcijo! Napni in nameri! Maščuj nas! Trumpovo rasno profiliranje in stigmatiziranje azijske skupnosti je bilo pozivanje k rasnemu zločinu (nekateri republikanci in konspirologi so to še »obogatili«, ko so trdili, da so covid-19 izdelali v kitajskem vojaškem laboratoriju), ali bolje rečeno – Trumpovo rasno profiliranje je bilo rasni zločin, ki je čakal, da se zgodi. Bil je neizogiben. Malo pred Longovim pokolom je Trump znova ponovil, da je za vse kriv »kitajski virus«. To je torej kar ponavljal in ponavljal, pa četudi je bilo vnaprej kristalno jasno, kakšne bi utegnile biti posledice tega njegovega rasnega stigmatiziranja, in četudi so ga celo njegovi svetovalci in Svetovna zdravstvena organizacija pozivali, naj tega ne počne več.

A ironično: prav na dan, ko je Long zagrešil pokol (in ko je Trump znova in spet – tokrat v intervjuju na kanalu Fox News, tik pred pokolom – ponovil frazo »kitajski virus«), je organizacija Stop AAPI Hate obelodanila študijo, ki je pokazala, da so Američani azijskega rodu v zadnjem letu – od lanskega 16. marca, ko je Trump prvič tvitnil frazo »Chinese virus« in ko je začel javno razpravo o covid-19 usmerjati ključnik #chinesevirus, do letošnjega marca – doživeli 3800 rasno motiviranih napadov. Neka druga študija pa je pokazala, da se je število rasno motiviranih napadov na Američane azijskega rodu v zadnjem letu povečalo za 150 odstotkov in da se je število rasno motiviranih napadov na Američane azijskega rodu na Twitterju povečalo za 900 odstotkov.

Sovraštvo do tujcev, priseljencev, migrantov in beguncev je del političnega programa skrajne desnice.

Trump je s tem, ko je covid-19 označeval za »kitajski virus«, »wuhanski virus« in »kung flu«, zastrupljal in kužil ljudi in zrak, svoje privržence in družbo (več kot polovica tvitov, opasanih s ključnikom #chinesevirus, je bila v zadnjem letu protiazijsko usmerjena). In ljudi je tako vneto, tako vztrajno in tako nezadržno netil, podpihoval in podžigal, da so šli za njegovim glasom – 3800 Američanov azijskega rodu je torej od lanskega pa do letošnjega marca doživelo rasno motivirane napade, najrazličnejše nasilne izbruhe rasističnega sovraštva, ki ga je formirala in formatirala Trumpova retorika. Še več: Trumpova retorika, velika podžigalka jeze, ogorčenja in strahu, ga je tudi legitimirala. Ker so za okužbo in pandemijo in ameriško katastrofo krivi vsi Azijci, pomeni, da so krivi tudi »naši« Azijci – Azijci, ki živijo v Ameriki!

Kako nastane mučeniški vojak konspirološke desnice

Ne, beseda ni vedno konj, toda rasistična beseda je običajno konj. Rasistična beseda je krogla, ki je izstreljena, a se ne ve, koga bo zadela – jasno je le, da bo koga slej ko prej zadela. Ni naključje, da je Long meril prav na Američanke azijskega rodu. Ker je Trump potreboval grešnega kozla, ker je moral preusmeriti pozornost, ker je moral na nekoga zvaliti krivdo za svoje neuspehe, ker je potreboval izgovor in diverzijo, zdaj umirajo Američanke azijskega rodu – priseljenke, hčerke priseljencev, nebelke, ki pa so, kot vemo, žive tarče skrajne desnice. Sovraštvo do tujcev, priseljencev, migrantov in beguncev je del političnega programa skrajne desnice. Del političnega programa skrajne desnice je kakopak tudi sovraštvo do nebelcev, ki naj bi ogrožali dominacijo belske rase in »naš način življenja«, še toliko bolj, ker so skrajni desničarji – in malce manj skrajni tudi – prepričani, da bodo belce zamenjali nebelci in kristjane nekristjani.

Toda del političnega programa skrajne desnice – in sploh desnice – je še nekaj: antifeminizem. Mizoginija. Pacifikacija ženske. Udomačitev ženske. Ženske so podivjale – treba jih je umiriti! Preveč mislijo na kariero – premalo na dom in družino! Zamenjati skušajo moške! V vseh smislih, na vseh področjih. Tako kot je treba restavrirati »originalne« rasne hierarhije, je treba restavrirati »originalne« spolne hierarhije. Antifeminizem in mizoginija sta intonirala tudi Trumpovo retoriko, ki ni bila le nasilna, ampak je nasilje tudi legitimirala. Long se je imel za »žrtev« žensk, ki so ga delale odvisnega od seksa – in ki so ga silile v »skušnjave«. Še toliko bolj, ker so, pravi Celine Parreñas  Shimizu (avtorica knjige The Hypersexuality of Race), Azijke v ameriški množični kulturi vedno hiperseksualizirane in eksotizirane in ker so masažni saloni v ameriški popularni domišljiji povezani s prostitucijo, seksom. V očeh jeznih belskih moških, Trumpovih privržencev, so prav Azijke s svojo »seksualno servilnostjo« krive za dekadentno dereguliranost seksa – in s tem za kaos, za nered, za zaton Amerike.

Tipično: Long, nor na pice, Boga in pištole (kot se je hvalil na družabnih omrežjih), se je pred nekaj leti ponovno rodil v Jezusu Kristusu, »duhovno« pa se je hranil v baptistični cerkvi, ki zagovarja tradicionalno razdelitev spolnih vlog (»spolna nevtralnost« ali »spolna fluidnost« je Satanovo delo), ki terja spoštovanje kakršnekoli oblasti (četudi je takšna kot v Severni Koreji!), ki nasprotuje feminizmu in pornografiji (prešuštvo in homoseksualnost meče v isti koš z incestom in pedofilijo) in ki uči, da bo tiste, ki so zavrnili Jezusa Kristusa, odpihnila bližnja apokalipsa (v peklu se bodo pridružili »Satanu, zveri in lažnemu preroku«). Zato ne preseneča, da je Long absorbiral vse fundamentalistične, patriarhalne, seksistične in rasistične predsodke in stereotipe, ko je sklenil, da bo »odstranil skušnjave«. Ni več žensk – ni več skušnjave! Ni več skušnjave – ni več greha! Ko je na silo »odstranil skušnjave«, je »odstranil« virus – kot bi citiral Hitlerjev Mein Kampf. To je bila njegova končna rešitev viralnega vprašanja. Azijke najprej dehumaniziraš – potem jih pobiješ. In dehumaniziraš jih prav zato, da jih lažje »odstraniš«. Tega se spomnimo – iz nacističnih taborišč smrti.

Če si slovenski premier in ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla. Janša govori, da je za vse kriva razdiralna levičarska opozicija.

Tu vidimo, kako fašizirana je skrajna desnica in kako ta fašizacija prek teorij zarote pronica navzdol – v »normalno«, »žlahtno« desnico. Kako fašizacija od skrajne desnice, ki jo je radikalizirala »šokantna« in »neodpustljiva« izvolitev temnopoltega Baracka Obame, pronica navzdol, pa so pokazali tudi Ponosni fantje (Proud Boys), člani zelo agresivne, patriotske, neofašistične, rasistične, mizoginične alt-right organizacije, imitatorji nacističnih »rjavosrajčnikov«, ki se na protestnih shodih zelo radi pretepajo z antifašisti in ki s svojim antikomunizmom – podobno kot nekoč nacisti – nagovarjajo male podjetnike (tudi številni Ponosni fantje so mali podjetniki). Republikanci so se v preteklosti od takšnih organizacij in paravojaških milic distancirali, toda Trump je poskrbel, da je »socialna distanca« izginila. Ponosni fantje so, pravi Brendan O’Connor (avtor knjige Blood Red Lines: How Nativism Fuels the Right), nepričakovano zrasli v »hegemonsko silo skrajne desnice, ki privlači zmerne konservativce, obenem pa ustvarja prostor za belske nacionaliste in fašiste«. Gavin McInnes, ustanovitelj Ponosnih fantov (»Belskim otrokom je treba zagotoviti prihodnost«), je nastopil na republikanskih prireditvah, Ponosni fantje so skrbeli za varnost na republikanskih predvolilnih shodih, Fox News je o njih poročal z naklonjenostjo, Enrique Tarrio, sedanji firer Ponosnih fantov, je na predvolilnih shodih sedel za Trumpom. Američani, ki ne marajo priseljencev, a se ne bi nikoli niti v sanjah pridružili Kukluksklanu, so tako dobili možnost, pravi O’Connor, da se varno solidarizirajo s protofašistično platformo Ponosnih fantov.

Nedavno je Tech Against Terrorism, posebna enota, ki jo je lansiral protiteroristični direktorat Združenih narodov, razkrila priročnike, s katerimi skrajni desničarji – belski nacionalisti, rasisti, fašisti ipd. – na Telegramu, surogatu Twitterja (in eliminiranega Parlerja), radikalizirajo zmerne konservativce in jih spreobračajo v skrajne desničarje, fašistoidne ekstremiste, nasilne belske supremaciste, pravi Mark Townsend (Guardian). Rekruterjem svetujejo, naj rasizem in antisemitizem spočetka – ob prvih stikih z zmernimi konservativci in Trumpovi privrženci, ki so po blokadah na Twitterju migrirali na Telegram – raje prikrijejo. »Če jim boste kazali rasne statistike o inteligenčnem količniku in dejstva o judovski moči, se ne bodo odzivali. To gradivo bo uporabno šele v kasnejših fazah njihovega ideološkega potovanja.« Na vsak način naj ne mahajo z nacizmom, svastiko in vzdevki, ki vsebujejo število 88 (HH – Heil Hitler). Bolje je, če se v diskusiji osredotočijo na »povsem očitno protibelsko agendo, ki jo agresivno forsirajo vse institucije v državi, in na demografski zaton belcev in posledice, ki jih ta prinaša«. In bolje je, če tarčam postavljajo sugestivna vprašanja: »Kaj konservativci konservirajo? Zakaj izgubljamo? A je naključje, da so vsi – Hollywood, korporacije in mediji – proti nam?« Spreobračati jih je treba počasi – zlagoma pa jim lahko začnejo »pošiljati ostrejše probelske in antisionistične vsebine«.

Konservativci se počasi radikalizirajo in spreobračajo. Rečeno z besedami Matrice – dobivajo rdečo tabletko.

Teorije zarote niso le dobre, zelo učinkovite demagoške prevodnice mizoginije, ksenofobije in rasizma, ampak tudi fašizma, afinitete do antidemokracije in avtokracije. Še več: teorije zarote ta vsakdanji fašizem normalizirajo, tako da izgleda le kot »slab dan«. Kot »slab dan« belega moškega, ki trpi. In ki je v agoniji. Kot »slab dan« belega moškega, ki ga hočejo vsi pomanjšati – ženske, nebelci, nekristjani, geji, feministke, mediji, »kulturni marksisti«, »teorija spola«. Vsi si ga hočejo podrediti. In ker si domišlja, da ga hočejo ženske – seks, prostitutke, maserke, pornografija – narediti »spolno odvisnega«, je prepričan, da je njegova mizoginija upravičena. Prav ta trpeči, mučeni, mučeniški, patriotski beli moški pa je vojak nove militantne konspirološke desnice.

Ko Evropejci razmišljajo kot množični morilec

Trditve, da so za vse krivi Kitajci, da bodo ženske zamenjale moške, da bodo nebelci zamenjali belce, da bo Vzhod zamenjal Zahod in da imajo belci posebno pravico do sreče (oh, in da ti s cepivom vbrizgajo tudi čip, da cepivo izdelujejo iz abortiranih fetusov, da je Trump dobil volitve ipd.), so efekti konspirologije, ki se je v zadnjih letih naravnost steroidno razmahnila ter začela napihovati retoriko in mentalni okvir desnice. Vse te teorije zarote – levitev konspirološkega uma – so poskrbele za radikalizacijo desnice. Teorije zarote jo krepijo, podžigajo, militarizirajo.

Zato niti ne preseneča, da so privrženci QAnona, nove matere vseh desničarskih teorij zarote, takoj po Longovem pokolu oznanili, da gre za zaroto – nekateri so trdili, da je pokol zrežiral Joe Biden, drugi, da ga je zrežirala Cia, tretji pa, da ga je zrežirala Kitajska. Vsi ti qanonovci, sveto prepričani, da Ameriko vodi »globoka država«, kabala pedofilsko-satanističnih elit, ki naj bi bile bazirane v neki washingtonski piceriji, pa so se strinjali, da so pokol zrežirali zato, da bi ljudem vzeli pravico do posesti strelnega orožja, da bi podžgali rasne napetosti in da bi demonizirali belske patriote, »prave« belce. Masažni saloni so le skrivni bordeli, v katerih liberalne »satanistične« elite izživljajo svoje pedofilske fantazije, Azijke, ki so tam delale, pa so »preveč vedele«, zato so jih »odstranili«.

Longov pokol ameriških Azijk – apokaliptični spomin na Trumpa – je opozoril na dvoje: prvič, da so teorije zarote res »dobro« orožje, in drugič, da jih desnica uporablja prav zato, ker so »dobro« orožje. Te teorije zarote so nevarne, ali bolje rečeno – teori- je zarote producirajo jezne, panične, mizoginične, rasistične, antisocialne, nasilne, fašistoidne bele moške, ki jim je ljubša avtokracija kot demokracija in ki mizoginijo in rasizem povežejo v eno. Ne da je to težko: naloga teorij zarote je, da jeznim belim moškim priskrbijo izgovore za mizoginijo in rasizem, za antifeminizem in fašizem.

Longov pokol je pokazal, kaj se zgodi, ko se desnica radikalizira. A to smo kristalno jasno – da ne rečem pronicavo jasno – videli že leta 2011, ko je Anders Behring Breivik v Oslu in na otočku Utøya pobil 77 ljudi, za sabo pa pustil histerični, delirični, militantni manifest, naslovljen 2083: Evropska deklaracija o neodvisnosti. Manifest so preplavljali nativizem, paranoja, nestrpnost, ksenofobija, belski nacionalizem, moški šovinizem, puritanizem, krščanski džihadizem, patriotizem in konspirologija, retorika strahu pred priseljenci in islamizacijo, ki da ogrožajo in spodjedajo »naše« kulturne vrednote in čisto, krščansko identiteto Norveške in Evrope, arhaična mantra o parazitih, ki da pri »nas« iščejo le ekonomske koristi in ki se nočejo prilagoditi, kaj šele asimilirati, apokaliptične napovedi, da se Evropa spreminja v kalifat (konec sveta), sovraštvo do socialnih manjšin, države, ki je zamenjala Boga, in ustave, ki je zamenjala Biblijo, zahteva po kolektivni spreobrnitvi v katolištvo (tudi vseh protestantov), svarila pred multikulturalizmom, ki da zganja duhovno tiranijo, sklicevanje na dobre stare čase, predmoderni čas (brez džinsa!), v katerega se je treba nujno vrniti, če hočemo rešiti evropsko identiteto.

Breivikov rasistični, neofašistični, mizoginični, homofobični manifest je povsem očitno preniknil navzdol – v polje »žlahtne« desnice, v glave zmernih konservativcev.

Iz manifesta – končne rešitve evropskega vprašanja – je kakopak žarelo tudi Breivikovo prepričanje, da je pravi Evropejec, popolni templjar, ultimativni belski patriot, ki je mučeniško vstal, dal znak za napad in prebudil množice. Geje je treba heteroseksualizirati – ali pa iztrebiti. Ženske je treba udomačiti – ali pa pobiti. »Kulturni marksizem« je treba eliminirati – ker razbija tradicionalno družino, feminizira zahodno družbo in plodi politično korektnost. Politična korektnost plodi moralni relativizem, ta pa plodi strpnost – predvsem strpnost do sovražnikov krščanske Evrope.

Direktna posledica strpnosti in demokracije pa je »islamizacija Evrope«, »islamska kolonizacija Evrope«. Temu se je treba z vsemi sredstvi upreti, »sicer bodo naša velika mesta demografsko povsem preplavili muslimani«. Breivik, ki je terjal deportacijo vseh muslimanov, je v ženskah videl zlo: ženske so šibke, inferiorne, nestabilne, nedisciplinirane, Zahod bi z lahkoto izdale ter se vdale muslimanom, zato v Evropi – »civilizaciji brez očetov« – vidi »žensko, ki je raje posiljena, kot pa da bi se ranila, medtem ko se brani«.

Ideologija, ki je vodila Breivikovo roko, je bila na dlani. Breivik je bil desnica, ki se je radikalizirala. Desnica, ki se ji je zmešalo. Toda ironično: leta 2011 je izgledal kot pošast. Vsi so bili zgroženi, zaprepadeni: kaj takega? Pri nas? V Evropi? Nemogoče!

Le štiri leta kasneje pa Breivik ni več izgledal pošastno. Množični prihod beguncev z Bližnjega vzhoda je povzročil burne, divje, strupene, agresivne in nasilne nacionalistične, ksenofobične in rasistične, tipično breivikovske odzive. Nenadoma smo poslušali o »islamski nevarnosti«, »islamizaciji Evrope«, »islamskem posiljevanju Evrope«. Pod evropske žaromete so se vrnile »domovina«, »religija«, »družina«, »nacija«, »kri«, »korenine«, »pripadnost« – breivikovski temelji evropske identitete. Evropo je preplavila islamofobija, ki jo je klical Breivikov manifest.

Ko smo brali in poslušali odzive na begunski val, je bilo tako, kot da bi brali in poslušali Breivika. Ogromno Evropejcev se je na lepem strinjalo z njim, mučenikom »čiste« Evrope. Ogromno Evropejcev mu je prikimalo. Ogromno Evropejcev je prevzelo njegovo retoriko. Še huje: ogromno Evropejcev je začelo razmišljati kot množični morilec.

Ja, Breivikov rasistični, neofašistični, mizoginični, homofobični manifest je povsem očitno preniknil navzdol – v polje »žlahtne« desnice, v glave zmernih konservativcev (no, če malce bolje pomislite, so prikrivanje nacističnega in rasističnega bistva skrajne desnice najbolje razkrinkali prav skandinavski pisci kriminalk).

In ja, ideologija, ki je vodila Breivikovo in Longovo roko, je primitivna, toda zelo jasna in urejena – v resnici je celo tako zelo dobro urejena, da zveni kot predvolilni program.