Slovenija v devetdesetih

Izšel je 2. del posebne številke Mladine o rojstvu države

V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla posebna številka Mladine z naslovom 9DESETA (ROJSTVO DRŽAVE, 2. del). Obsežen izbor člankov je nastal ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Posebna številka Mladine je že na voljo pri prodajalcih časopisov in tudi v naši spletni trgovini. Priskrbite si svoj izvod!

(SPLETNI NAKUP) >> ROJSTVO DRŽAVE: DEVETDESETA (2. DEL)

Prispevki, ki jih lahko preberete v posebni številki:

1. Devetdeseta: Kronologija pomembnejših dogodkov (Petra Kim Krasnić, Božo Repe)

2. Osamosvojitev: Mednarodna politika se je zavedala resnosti jugoslovanske krize, a je bilo edino, kar je skušala doseči, s pritiski in grožnjami preprečiti razglasitev neodvisnosti Hrvaške in Slovenije (Božo Repe)

3. Desetdnevna vojna: Prvi streli so odjeknili na cesti Metlika–Novo mesto pri zaselku Pogance 27. junija 1991 ob 4. uri zjutraj. Enota iz Karlovca je tam naletela na barikade, ki so jih postavili pripadniki Teritorialne obrambe (Božo Repe)

4. Brionska deklaracija: Čeprav brez podpisov in pečatov je Brionska deklaracija, imenovana preprosto Joint Declaration, prvi mednarodni dokument, ki priznava mednarodno subjektiviteto Slovenije (Božo Repe)

5. Nekoč iskana sogovornica: Devetdeseta so bila zlata leta slovenske zunanje politike in diplomacije (Zlatko Šabič)

6. Nastanek Slovenske vojske: Jugoslovanski vojaški vrh je nasprotoval ustanavljanju nacionalnih strank in večstrankarskim volitvam, ki naj bi vodile v razbitje Jugoslavije (Blaž Torkar)

7. Trgovina z orožjem: Kako so bili spodkopani temelji nove države (Matej Šurc)

8. Depala vas: Bilo je pozno popoldne, v nedeljo, 20. marca 1994. BMW, ki ga je vozil tajni sodelavec policije Milan Smolnikar, so na lokalni cesti pri Depali vasi z dvema avtomobiloma prestregli pripadniki brigade Moris (Matej Šurc)

9. Slovenija, demokratična republika: Ustava nove države je bila sprejeta 23. decembra 1991, točno leto po plebiscitu (Bojan Balkovec)

10. Volitve in volilni sistem: Že prve volitve so razkrile ključne slabosti novega volilnega sistema. Največ kritik so požele nacionalne liste, ki so nekaterim kandidatom omogočile izvolitev ne glede na rezultat, dosežen v volilnem okraju. (Boštjan Rogelj)

11. Centralizem ali decentralizacija?: V Sloveniji reforma lokalne samouprave kljub tridesetletnim prizadevanjem še vedno ni uresničena. Obstala je na pol poti. (Marjan Ravbar)

12. Sanje o »drugi Švici«: Kljub dinamični gospodarski rasti po letu 1993 se je Slovenija soočala z visoko stopnjo brezposelnosti; pozitivni trendi na trgu delovne sile so bili zabeleženi šele leta 1999 (Aleksander Lorenčič)

13. Slovenskohrvaška brezmejnost: Slovensko-hrvaška meja se je nedolgo po neodvisnosti obeh držav začela obnašati, kot da bi jo nekaj obsedlo. Do tedaj nesporna razmejitev med dvema jugoslovanskima republikama je postala poligon za kričanje, zmerjanje in očitke o kraji ozemlja. (Marko Zajc)

14. Kako so Slovenci videli Slovenijo?: Četudi se zdi, da so bila prepričanja državljanov samostojne Slovenije glede vstopanja v EU skladna, je to daleč od resnice (Mitja Hafner Fink, Samo Uhan)

15. Cerkev in država – kvadratura kroga?: Sredi devetdesetih je teolog Ivan Štuhec na vprašanje, zakaj se RKC naslanja na skrajno desno stranko SDS, odgovoril, da zato, »ker je Janša doslednejši. Da izpelje svoj program, bi tvegal tudi državljanski spopad.« (Srečo Dragoš)

16. Krivice, ki jih nismo mogli ali hoteli videti: Prelom s socializmom in z Jugoslavijo kljub prepričevanju, da je bila osamosvojitev najsvetlejša točka v zgodovini slovenskega naroda, ni tlakoval poti v socialno, pravno, demokratično, pravično državo (Metka Mencin)

17. Dezerterka, izdajalka naroda, morilka … : Odnos do žensk (Maja Vehar)

18. Za goro, za Slovenijo!: Iskanje in potrjevanje slovenskih državnih simbolov ob rojstvu Slovenije (Peter Mikša)

19. Država NSK: Kulturni prostor se je skrčil, umetniški kolektiv NSK pa je postal država brez meja (Darja Kerec)

20. Nad nami le nebo: Čas, ko je Slovenija postala dežela veselega potrošništva, popkulture in večernih šovov (Darja Kerec)