Uredništvo

6. 4. 2021  |  Politika

Italija svojih fašističnih zločinov ni nikoli jasno obsodila

Zgodovinarji opozarjajo, da v preteklih desetletjih nismo dosegli popolnega zavedanja fašističnih zločinov, ki so bili izvršeni tudi v imenu Italije

Okupatorja tedanje Jugoslavije. Nacistični in fašistični voditelj: Adolf Hitler in Benito Mussolini v Münchnu leta 1940.

Okupatorja tedanje Jugoslavije. Nacistični in fašistični voditelj: Adolf Hitler in Benito Mussolini v Münchnu leta 1940.
© Marion Doss / Flickr

Peticija, ki jo lahko preberete v besedilu spodaj, je bila 31. marca poslana najvišjim političnim predstavnikom Italije. Danes, 6. aprila, ob 17. uri, bo na spletnih straneh inštituta Ferruccio Parri predstavjena virtualna razstava Z ognjem in mečem (A ferro e fuoco), ki govori o italijanski okupaciji Jugoslavije leta 1941.

Koncentracijsko taborišče Rab in njegovo pokopališče (1943)

Koncentracijsko taborišče Rab in njegovo pokopališče (1943)
© arhiv

USTANOVAM ITALIJANSKE REPUBLIKE, DA OB OSEMDESETI OBLETNICI NAPADA ITALIJANSKE VOJSKE NA JUGOSLAVIJO URADNO PRIZNAJO FAŠISTIČNE ZLOČINE, KI SO JIH NA JUGOSLOVANSKEM OZEMLJU ZAGREŠILE ITALIJANSKE OKUPACIJSKE SILE.

Letos mineva osemdeset let od napada italijanske vojske na Jugoslavijo, do katerega je prišlo aprila 1941. V času fašistične in nacistične okupacije med aprilom 1941 in osvoboditvijo maja 1945 je na jugoslovanskem ozemlju življenje izgubilo okoli milijon ljudi. Fašistična Italija je pri teh ubojih sodelovala z vojaško agresijo, streljanjem zapornikov in talcev, represalijami nad civilisti, čiščenjem terena, deportacijami v koncentracijska taborišča, v katerih je bilo interniranih okoli sto tisoč Jugoslovanov, pa tudi s podporo kolaboracionističnim silam, ki so tudi same izvajale množične poboje.

V času fašistične in nacistične okupacije med aprilom 1941 in osvoboditvijo maja 1945 je na jugoslovanskem ozemlju življenje izgubilo okoli milijon ljudi.

Raziskovalci sodobne zgodovine, izvedenci te problematike in strokovnjaki, ki smo zavezani aktivnemu ohranjanju zgodovinskega spomina, smo prepričani, da v preteklih desetletjih nismo dosegli popolnega zavedanja teh zločinov, ki so bili žal izvršeni tudi v imenu Italije. Italijanska republika teh grozot ni nikoli jasno obsodila, niti se od njih ni radikalno distancirala: ni uzakonila dneva spomina na ta dogajanja, uradni predstavniki italijanske države niso obiskali krajev spomina na fašistične zločine v Jugoslaviji.

Od predsednika Italijanske republike in predstavnikov najpomembnejših institucij zato zahtevamo, da se zavedo tega zamolčanega zgodovinskega dogajanja. Osemdeseta obletnica bi bila idealna priložnost, da Italijanska republika prevzame zgodovinsko odgovornost za kriminalno delovanje, ki je bilo plod politične, fašistične in nacionalistične logike, katero danes v imenu ustavnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, odločno obsojamo. Javna izjava ali uraden obisk (na primer koncentracijskega taborišča na otoku Rab, kjer je zaradi lakote in pomanjkanja umrlo okrog 1200 oseb, med njimi veliko žensk in otrok) bi imela pomemben simboličen pomen, dokazala bi čut odgovornosti institucij Italijanske republike in pripoznala trpljenje, ki je bilo prizadejano prebivalstvu Slovenije, Hrvaške, Črne Gore in Bosne ter Hercegovine. Po uradnih srečanjih, do katerih je prišlo v preteklih letih, od znamenitega »koncerta treh predsednikov« leta 2010 do obiska na Bazovici julija 2020, bi ta izjava predstavljala naslednji korak na poti evropske pomiritve in širšega razumevanja zgodovinskih procesov.

PODPISNIKI (PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU)

Enrico Acciai, Univerza v Rimu "Tor Vergata"

Giulia Albanese, Univerza v Padovi

Marco Albeltaro, Univerza v Turinu

Kornelija Ajlec, Univerza v Ljubljani (UL), Filozofska fakulteta (FF), Oddelek za zgodovino

Mauro Annoni, predsednik Inštituta za sodobno zgodovino, Pesaro

Gorazd Bajc, Univerza v Mariboru (UM), FF, Oddelek za zgodovino

Bojan Balkovec, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Stefano Bartolini, Fundacija Valore Lavoro

Alberto Basciani, Univerza Roma Tre

Mateo Bratanić, Univerza v Zadru

Andrea Bellavite, župan Airella del Friuli

Barbara Berruti, zgodovinarka

Davide Bertok, Svet brez vojn in nasilja

Corrado Binel, Zgodovinski inštitut odporniškega gibanja v Valle d’Aosta

Albert Bing, Hrvaški zgodovinski inštitut

Neja Blaj Hribar, Inštitut za novejšo zgodovino, (INZ), Ljubljana

Corrado Borsa, Državni filmski arhiv odporniškega gibanja

Maja Božič, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Luigi Bruti Liberati, Univerza v Milanu

Marco Buttino, zgodovinar

Slavko Burzanović, Črnogorska univerza v Podgorici

Carlo Spartaco Capogreco, Univerza v Kalabriji

Franco Cecotti, podpredsednik ANED Trst

Lev Centrih, Univerza na Primorskem (UP), Fakulteta za humanistične študije (FHŠ), Oddelek za zgodovino

Denis Cerkvenik, Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Luisa Chiodi, direktorica Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa

Chiara Colombini, zgodovinarka

Davide Conti, zgodovinar

Marco Cuzzi, Univerza v Milanu

Dragica Čeč, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Zdenko Čepič, INZ, Ljubljana

Štefan Čok, Narodna in študijska knjižnica, Trst

Giovanni De Luna, storico / zgodovinar

Anna Di Gianantonio, predsednica Državnega združenja partizanov Italije v Gorici

Costantino Di Sante, Pokrajinski zgodovinski inštitut osvobodilnega gibanja Ascoli Piceno

Matteo Dominioni, zgodovinar

Walter Falgio, Sardinski inštitut za zgodovino protifašizma in sodobno zgodovino

Mitja Ferenc, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Francesco Filippi, zgodovinar

Marcello Flores, zgodovinar

Filippo Focardi, Univerza v Padovi

Giovanni Focardi, Univerza v Padovi

Paolo Fonzi, Univerza Vzhodnega Piementa

Luigi Ganapini, zgodovinar

Gigi Garelli, Zgodovinski inštitut odporništva Cuneo

Jure Gašparič, INZ, Ljubljana

Fabio Giomi, Collège de France, Paris

Andrea Giuseppini, Združenje za zgodovinsko topografijo

Tilen Glavina, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Eric Gobetti, zgodovinar

Federico Goddi, Univerza v Pisi

Carlo Greppi, Državni inštitut Ferruccio Parri

Jurij Hadalin, INZ, Ljubljana

Isabella Insolvibile, Državni inštitut Ferruccio Parri

Aleksandra Ivić, promotorka jugoslovanske zgodovine in literature

Aleksandar Jakir, Univerza v Splitu

Branimir Janković, Univerza v Zagrebu

Zdravka Jelaska Marijan, Hrvaški zgodovinski inštitut

Milica Kacin Wohinz, INZ, Ljubljana

Aleksej Kalc, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)

Dušan Kalc, novinar in podpredsednik Pokrajinskega odbora ANPI Trst

Tjaša Konovšek, INZ, Ljubljana

Marco Labbate, Univerza v Urbinu, pomočnik direktorja Inštituta za sodobno zgodovino v Pesaru

Urška Lampe, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah

Giuseppe Lorentini, Dokumentacijski center fašističnega koncentracijskega taborišča v Casoliju

Maja Lukanc, INZ, Ljubljana

Oto Luthar, ZRC SAZU

Simone Malavolti, Združenje Koraki zgodovine

Giuseppe Manias, Gramscijeva knjižnica v Alesu

Branko Marušič, ZRC SAZU

Laura Marzi, župan občine Milje

Peter Mikša, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Franko Mirošević, zgodovinar

Ivo Mišur, zgodovinar

Gašper Mithans, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Dušan Mlacović, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Boris Mlakar, INZ, Ljubljana

Dušan Nećak, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Simone Neri Serneri, Univerza v Firencah

Nadia Olivieri, Veronski inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino

Oskar Opassi, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Mila Orlić, Univerza na Reki

Amedeo Osti Guerrazzi, zgodovinar

Cesare Panizza, Univerza v Veroni

Tomaž Pavlin, Zgodovinsko društvo Ljubljana

Santo Peli, Univerza v Padovi

Egon Pelikan, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Tea Perinčić, Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka

Hrvoje Petrić, zgodovinar

Stefano Petrungaro, Univerza Ca’ Foscari v Benetkah

Paolo Pezzino, predsednik Državnega inštituta Ferruccio Parri

Niccolò Pianciola, Nazarbayev University

Jože Pirjevec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Milovan Pisarri, Centre for Public History of Belgrade

Armando Pitassio, Univerza v Perugii

Carla Poncina, Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Vicenzi

Martin Premk, Vojaški muzej Slovenske vojske

Jure Ramšak, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Mateja Ratej, ZRC SAZU

Meta Remec, INZ, Ljubljana

Božo Repe, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Mateja Režek, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Luciana Rocchi, Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Grossetu

Giorgio Rochat, zgodovinar

Davide Rodogno, Graduate Institute of International and Development Studies Geneva

Drago Roksandić, Univerza v Zagrebu

Francesca Rolandi, Masarykov inštitut in arhiv Akademije znanosti Češke republike

Toni Rovatti, Univerza v Bologni

Vida Rožac Darovec, ZRS Koper, Inštitut za zgodovinske študije

Paolo Rumiz, pisatelj

Sabine Rutar, Institute for East and Southeast European Studies, Regensburg

Karlo Ruzicic-Kessler, Svobodna univerza v Bolzanu

Alfredo Sasso, zgodovinar

Giacomo Scotti, pisatelj

Irena Selišnik, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Livio Isaak Sirovich, raziskovalec

Catia Sonetti, ravnateljica Inštituta za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Livornu

Carlo Spagnolo, Univerza v Bariju

Stojan Spetič, senator X. mandatnega obdobja

Matteo Stefanori, Univerza Tuscia (Viterbo)

Urška Strle, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Barbara Šatej, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Kaja Širok, Icom Slovenija

Viljenka Šnuderl Škorjanec, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije

Nevenka Troha, INZ, Ljubljana

Fabio Vallon, predsednik ANPI – VZPI Trst

Marta Verginella, UL, FF

Anna Maria Vinci, zgodovinarka

Blaž Vurnik, Mestni muzej Ljubljana

Marko Zajc, INZ, Ljubljana

Andrea Zannini, Univerza v Vidmu

Žiga Zwitter, UL, FF, Oddelek za zgodovino

Salvator Žitko, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

USTANOVE

- Državni inštitut Ferruccio Parri (Mreža inštitutov za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino – 65 pridruženih ustanov)

- Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa

- Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka

- Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti

- Znanstveno raziskovalno središče Koper, Inštitut za zgodovinske študije

- Zgodovinsko društvo Ljubljana

-Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

- Istoreco - Inštitut za zgodovino odporništva in sodobno zgodovino v Reggiu Emilii

- Kulturno združenje Tina Modotti, Trst

- Center za proučevanje gibanj, Parma

- Arhivi odporništva

- Inštitut za sodobno zgodovino Pier Amato Perretta (Como)

- Hiša spomina v Brescii

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.