Uredništvo

6. 4. 2021  |  Družba

»Vsak četrti študent razmišlja o samomoru«

Psiholog Tomaž Vec opozarja na zaskrbljujoče podatke, zaradi katerih bi morala država nekaj narediti

© Borut Krajnc

V času epidemije so stiske med študenti vedno večje. Kar 89 odstotkov študentov je depresivnih in anksioznih, več pa je tudi zlorab alkohola in psihoaktivnih snovi, poroča Radio Slovenija. Še posebej so ranljivi so tisti, ki poleg študija tudi delajo, saj so zaposlitve za njih v času zaprtja države izjemno negotove. Mnogi so morali zaradi tega opustiti študij in se vrniti domov.

"Študentska leta so čas, ko bi se morali mladi družiti, si iskati partnerja in se oddaljevati od doma. Vse to je presekala epidemija. Rezultati študije NIJZ-ja so grozljivi. Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. To je podatek, zaradi katerega bi morala država skočiti pokonci in nekaj narediti," je za Radio Slovenija dejal psiholog Tomaž Vec.

To je potrdil tudi predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Miha Zupančič. "Zelo veliko se govori o raznih duševnih stiskah, o strahu, obupanosti, depresiji, anksioznosti. To so posledice, o katerih študenti dnevno poročajo in smo jih že zaznali," je za Radio Slovenija povedal Zupančič.

"Zelo veliko se govori o raznih duševnih stiskah, o strahu, obupanosti, depresiji, anksioznosti. To so posledice, o katerih študenti dnevno poročajo in smo jih že zaznali."

Miha Zupančič,
predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS)

Posledice bodo dolgoročne. Kakšen bo delež študentov, ki bodo ponavljali, kolikšna bo povprečna starost ob prvi zaposlitvi in kakšna bo starost matere ob rojstvu prvega otroka, se sprašujejo mladi. "Mislim, da bodo posledice epidemije covida-19 še večje, kot jih trenutno lahko vidimo," meni predsednik mladinskega sveta.

Nezadovoljni so tudi stanovalci študentskih domov. Kot je poročala TV Slovenija, je študentski svet stanovalcev izvedel anketo med uporabniki študentskih domov. Devetdeset odstotkov jih meni, da njihove pravice niso bile ustrezno spoštovane, bojijo pa se, da bodo nekateri ukrepi ostali tudi po koncu epidemije. Denimo to, da varnostniki zdaj opravljajo tudi receptorsko službo, prej pa so to opravljali študenti, kar jim je pomenilo vir zaslužka za plačilo stanarine.

Razmere niso nič boljše tudi med še mlajšimi generacijami, saj so se zaradi ukrepov za zajezitev epidemije začele hitreje polniti tudi postelje otroških in mladostniških psihiatričnih oddelkov. "Ta trenutek ne moremo na psihiatrične oddelke sprejeti nobenega otroka ali pa mladostnika več," je za TV Slovenija povedala Maja Drobnič Radobuljac, predstojnica enote za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo.

"Ta trenutek ne moremo na psihiatrične oddelke sprejeti nobenega otroka ali pa mladostnika več."

Maja Drobnič Radoljubac,
predstojnica enote za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo

V marcu so pedopsihiatrični bolnišnični in nujni oddelki sprejeli za skoraj polovico več mladih v stiski. V tem trenutku si pomagajo z odraslimi psihiatričnimi oddelki, ki sprejmejo otroka za krajši čas.

Po poročanju TV Slovenija so razlogi za porast obravnav predolge čakalne dobe pri psihologih in pedopsihiatrih, leto epidemije in težave ob odprtju šol. Oddelek z desetimi posteljami naj bi letno sprejel okoli 120 mladih. Že dve leti, odkar je odprt, jih je letno sprejel kar 280, letos pa jih bo celo čez 300.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.