Uredništvo

14. 4. 2021  |  Družba

»Čas je, da v Zasavju obrnemo nov list«

Zaključuje se javna obravnava Nacionalne strategije pravičnega prehoda premogovnih regij, ki poleg Šaleške regije zajema tudi Zasavje. V Eko krogu so v okviru obravnave pripravili pripombe.

Uroš Macerl

Uroš Macerl, Eko krog
© arhiv Goldman Prize

V Eko krogu so v javnem pismu zapisali, da se bojijo, da bo razvoj regije znova potekal na račun naravnega okolja. "Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili," ugotavlja predsednik Eko kroga Uroš Macerl.

Varovanje naravnega okolja je v strategiji zajeto zgolj v obliki priporočil iz okoljskega poročila in torej ne bo zavezujoče. V Eko krogu predlagajo, da se strategija jasno opredeli za sonaraven razvoj ter varstvo naravnega okolja uvrsti med obvezne ukrepe. "Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen," dodaja Macerl.

Razvoj turizma v Zasavju se v strategiji omenja v povezavi z rudarskimi in industrijskimi objekti ter adrenalinskim turizmom. V Eko krogu poudarjajo, da je za obiskovalce pomembna celovita ponudba: od namestitev in hrane na kmetijah, ter samooskrbe. Razvoj kmetijstva bi po njihovem mnenju moral biti podrobneje razdelan s konkretnimi oblikami ter viri financiranja, še posebej za oživljanje obstoječih in usihajočih kmetij.

"S turizmom je povezano tudi vključevanje celovite kulturne dediščine, ki je v Zasavju pomembna, bogata in premalo poznana, predvsem pa presega premogovništvo, na katero se strategija zdaj izključno osredotoča. Po Savi je pred železnico potekal pomemben ladjarski transport s sistemom vleke ladij do 40 m dolžine. To je vtkano v bregove Save in okoliških vasi, kjer so ti transporti potekali: vlečni kanali, počivališča, menjava konj, cerkve, kjer so potekale maše za preživetje v narasli reki. Z železnico in premogovništvom je Sava in ta del naše zgodovine zdrsnil iz spomina," poudarja Ervin Matešič iz Eko kroga.

"Srednja Sava znova teče čista, v njenih brzicah in bregovih prebivajo redke živalske vrste. Odkrivajo jo ljubitelji spustov po prosto tekočih rekah. Sava predstavlja pomemben del naravi prijaznega turizma. Če je seveda ne bo pregradilo 10 jezov hidroelektrarn, ki bodo za vedno ne le vzeli priložnost regiji za tovrsten razvoj turizma, pač pa tudi za vedno zalili ostanke z njo povezane kulturne dediščine. Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj, zares obrnemo list in za naše otroke ohranimo to, kar nam je še ostalo," pravi Macerl.

Strategija velikih hidroelektrarnam na srednji Savi sicer ne omenja, sklicuje pa se na Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). HE na Savi v tem načrtu niso zajete, ker je okoljsko poročilo ugotovilo prevelik vpliv na varovana območja. Po drugi strani pa so okoljsko ministrstvo, HSE in občine že podpisale koncesijsko pogodbo in sporazum. NEPN se bo prenavljal predvidoma med letoma 2022 in 2024.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.