Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?

Obljubljena dežela

Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti.

»Povrhu vsega poročilo okrca Slovenijo zaradi diskriminacije Romov, čeprav je splošno znano, da imajo Romi v Sloveniji primerjalno gledano najboljši status v Evropi in širše,« je zapisal Zver.

Res je, da so romske skupnosti v nekaterih evropskih državah v relativnem pogledu večje kot v Sloveniji, res je tudi, da jih posledično večje število živi v novodobnih getih. A obisk praktično vsakega romskega naselja na Dolenjskem in v Beli krajini na vseh mogočih področjih pokaže stanje, ki bi ga lahko označili le za diskriminacijo. Bivanjske razmere so zelo slabe, še vedno marsikje nimajo dostopa do elektrike ali celo pitne vode, brezposelnost je pravilo in ne izjema, osnovno šolo dokonča vsak deseti otrok. Prihodnost se za romsko skupnost zdi mračna.

Vse to je dodatno argumentirala tudi Metka Naglič z Amnesty International Slovenija, organizacije, ki ima enega boljših vpogledov v pravo stanje na terenu. Nagličeva poudarja, da bistvo tega vprašanja ni rangiranje ali primerjava z drugimi, »temveč dejstvo, da v Sloveniji na jugovzhodu države živijo številni Romi brez dostopa do vode ali elektrike, nekateri tudi v nevarnosti izselitve«.

Metka Naglič dodaja, da katastrofalne bivalne razmere med drugim vplivajo na porazni uspeh Romov v izobraževanju, »saj le redki uspešno končajo osnovno šolo, na njihove slabe obete na trgu delovne sile, ne nazadnje pa tudi na njihovo zdravje«.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je namreč umrljivost romskih dojenčkov kar štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od umrljivosti otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. Tudi pozneje v življenju so Romi slabšega zdravja, v povprečju živijo kar 22 let manj kot večinsko prebivalstvo.

»Žalostno je, da gre za rešljivo situacijo, ki bi jo država z učinkovitimi ukrepi morala in tudi lahko uspešno urejala; to bi koristilo tako romskemu kot okoliškemu neromskemu prebivalstvu. V to ukrepanje bi morale oblasti vlagati napore, ne pa v izgovore, da je nekje drugje nekomu še slabše,« zaključuje Metka Naglič.

A, če smo pošteni, doslej volje za reševanje tega problema ni pokazala nobena oblast, ne le trenutna, ki ji pripada Zver in ki meni, da problema sploh ni.