Pahorjeva manipulacija

V članku z naslovom »Pahorjeva manipulacija« avtor Peter Petrovčič med drugim navaja trditve o zakonskih obveznostih predsednika republike pri izbiri in predlaganju kandidatov za sodnika ustavnega sodišča, ki ne držijo. Ker omenjene trditve predstavljajo tudi podlago za nekatere avtorjeve zaključke, na tem mestu navajamo naslednje pojasnilo.

Avtor je med drugim zapisal: »Zakonodaja namreč od predsednika republike zahteva, da izbere kandidate, ki imajo za izvolitev dovolj široko podporo v državnem zboru. To po analogiji pomeni, da kandidature z zadostno podporo predsednik tudi mora predlagati.« Navedena trditev ne drži in nima v nobenem delu osnove v veljavni zakonodaji.

Zakon o ustavnem sodišču v 13. členu določa, da predsednik republike predlaga kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča izmed možnih kandidatov, ki so predlagani na podlagi poziva, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Lahko predlaga tudi več kandidatov, kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen, priloženo mora biti tudi pisno soglasje kandidata. Za izvolitev sodnika ustavnega sodišča je potrebna večina glasov vseh poslancev.

Zakonodajalec tako v ničemer ne zavezuje predsednika republike, da bi moral izbrati in predlagati kandidata, ki ima izkazano široko podporo za izvolitev.

Ne glede na to pa je zaradi večje transparentnosti vseh kandidacijskih postopkov v njegovi pristojnosti prav predsednik republike Borut Pahor v začetku svojega prvega mandata na lastno pobudo uvedel novo prakso. Ob vsaki predlagani kandidaturi opravi posvetovanja z vodji poslanskih skupin državnega zbora in se seznani z njihovimi stališči. Še pred glasovanjem v državnem zboru pa se vsi predlagani kandidati predsednika republike javno predstavijo v predsedniški palači. Ničesar od tega ne zahteva zakonodaja, vendar zagotavlja večjo preglednost in je predsedniku republike v pomoč pri njegovi suvereni presoji, koga bo predlagal , zato je to prakso tudi uvedel. Razumemo, da se je tako uveljavila, da jo nekateri zmotno štejejo kot zakonsko obveznost.

Avtor je prav tako zapisal: »Predsednik ima namreč dolžnost, ne pravico, da državnemu zboru predlaga novega ustavnega sodnika, ko se enemu izteka mandat.« Ustava RS in zakon o ustavnem sodišču predsedniku republike ne določata roka, v katerem mora po končanem pozivu svoj predlog kandidata za ustavnega sodnika poslati državnemu zboru v izvolitev. Zakonodajalec tako odločitev o tem prepušča predsedniku republike. Ustava RS tudi določa, da po 

To v nasprotju s trditvami v članku velja tudi za zadnji postopek. Predsednik republike je obvestilo o tem, da se bo mandat sodnici Dunji Jadek Pensa iztekel 14.julija 2020, prejel 20. januarja 2020. Javni poziv je trajal od 14. februarja do 15. aprila 2020, v državni zbor je predlog dveh kandidatur – za dr. Andraža Terška in Barbaro Zobec – poslal 29. maja 2020, torej nekaj manj kot dva meseca pred iztekom mandata sodnici Dunji Jadek Pensa. Gospa Barbara Zobec je od kandidature odstopila, dr. Andraž Teršek na glasovanju na seji državnega zbora 16. maja 2020 ni bil izvoljen.

Predsednik republike je takoj objavil nov javni poziv za zbiranje kandidatur, ki je trajal od 26. junija do 1. septembra 2020. 6. oktobra 2020 je državnemu zboru predlagal kandidata dr. Anžeta Erbežnika. Na seji državnega zbora 21. oktobra 2020 kandidat ni bil izvoljen.

Predsednik republike je ponovno takoj objavil nov javni poziv, ki je trajal od 23. oktobra do 23. novembra 2020. Po opravljenih posvetovanjih koncem lanskega in v začetku letošnjega leta je predsednik republike presodil, da nihče od prijavljenih ne uživa zadostne podpore za izvolitev, zato se je odločil, da v skladu z zakonom sam poišče primernega kandidata. Dr. Janez Kranjc, eden najuglednejših pravnih strokovnjakov pri nas, je na kandidaturo pristal in posvetovanja z vodji poslanskih skupin še tečejo.

Iz zapisanega jasno izhaja, da predsednik republike v omenjenem postopku v ničemer ne zavlačuje ali celo ruši ustavni red. Postopek še poteka, ker državni zbor v dveh dosedanjih poizkusih ni izvolil predlaganih kandidatov. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.