IK, STA

 |  Družba

Slovenske žrtve koncentracijskega taborišča Auschwitz

V malem avditoriju Posavskega muzeja v Brežicah bodo drevi ob 19. uri spletno odprli dokumentarno razstavo Tu se je smrt utrudila do smrti - Slovenske žrtve Auschwitza

Koncentracijsko taborišče Auschwitz

Koncentracijsko taborišče Auschwitz
© WikiCommons

V malem avditoriju Posavskega muzeja v Brežicah bodo drevi ob 19. uri spletno odprli dokumentarno razstavo Tu se je smrt utrudila do smrti - Slovenske žrtve Auschwitza. Ob odprtju jo bo predstavil avtor Boris Hajdinjak iz mariborskega Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga. Odprla jo bo direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj.

Dokumentarna razstava Tu se je smrt utrudila do smrti pripoveduje o ljudeh iz Slovenije, ki so jih odpeljali v omenjeno nemško koncentracijsko taborišče na Poljskem, so sporočili iz Posavskega muzeja. Večina teh je bila Slovencev. Med deportiranimi je bilo tudi okoli 350 Judov, vsaj 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovovih prič z območja Slovenije.

Od 2300 deportiranih ljudi iz Slovenije se jih je iz taborišča Auschwitz vrnilo približno 1000, za preostalih 1300 pa je bil Auschwitz tudi kraj smrti, so dodali v muzeju.

Na razstavi bodo predstavili tudi zgodbo Stevana Savića, sina staršev judovskega rodu, ki je po vrnitvi iz taborišča živel v Sevnici. O njem bo spregovorila hči Estera Savić-Bizjak, so še sporočili iz brežiškega muzeja.

V7UaVGBXGMc

Taborišče Auschwitz je bilo med drugo svetovno vojno nemško koncentracijsko taborišče. Sestavljeno je bilo iz treh glavnih taborišč in 45 do 50 manjših. Naziv taborišča izhaja iz nemškega imena za poljski kraj Oswiecim, ki leži približno 60 kilometrov zahodno od Krakova.

Ocene o številu tamkajšnjih žrtev se sicer med seboj razlikujejo. Samo v Auschwitz naj bi prepeljali 1,3 milijona ljudi, od katerih naj bi jih 1,1 milijona umrlo, večinoma Judov. Poleg teh je življenje v Auschwitzu med drugimi izgubilo tudi veliko Romov in Slovanov.

aZK1oel2sRQ

AiGUqcuK2PU

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.