Jure Trampuš

23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

Selektivno domoljubje

Zgodovina ni ravna črta, ne poteka premočrtno od »paleolita pa do novega Tita«

»Odkritje« mariborskega orožja leta 1993

»Odkritje« mariborskega orožja leta 1993

Pri Mladini moramo za hip skloniti glavo in priznati, da smo se malce zmotili. Pred kratkim smo pisali o domoljubnem kvizu, ki ga je pripravilo Hojsovo veteransko združenje VSO. Gre za kviz, v katerem naj bi sodelovale šole, najboljši tekmovalci pa bodo poleg denarne nagrade deležni tudi častnega obiska Bruslja in prijetnega kramljanja z Milanom Zverom. Organizatorjem kviza smo očitali dvoje, kviz naj bi bil izrazito propagandne narave, hkrati pa naj bi prek njega strankarska politika SDS neposredno vstopila v šolski prostor. Pri drugi trditvi vztrajamo, prvo za kanček omilimo.

Te dni je torej domoljubni kviz zaživel v spletu. Tekmovalci imajo na voljo 15 minut, vprašanj je 20, pri vsakem pa se ponujajo štirje odgovori. Vprašanjem na prvi pogled ne morem očitati veliko, avtorji kviza vseeno uporabljajo zmernejši jezik kot njihovi prijatelji z Nova24TV. Presenetljivo.

Vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.

V kvizu zasledimo nekaj spornih vprašanj. Tako govori o tem, da je počasen razvoj Slovenije po osamosvojitvi, za kar sta sokriva tudi gospodarski kriminal in korupcija, posledica »neizvedene lustracije«. Govori o maščevanju partizanov, ki so leta 1943 zmagali v bitki pri Turjaku, ne pove pa nič o tem, da so premagani belogardisti sodelovali z okupatorjem.

Pojavljajo se tudi podatki, ki ne držijo. Ko kviz sprašuje o Gregoriju Rožmanu, ljubljanskem medvojnem škofu, se kot pravilen odgovor ponuja trditev, da je po vojni pobegnil iz Slovenije in leta 1962 umrl v Argentini. Škof Rožman je leta 1945 res odšel iz Slovenije, a ne v Argentino, ampak v Cleveland, tam pa je umrl leta 1959.

Domoljubna vprašanja so postavljena selektivno, veliko jih je na temo Karantanije in turških vpadov, veliko jih je na temo Demosa in osamosvajanja, malo manj jih govori o drugih zgodovinskih temah in pomembnih prelomnicah, recimo o emancipaciji žensk, ki jo je prinesel socializem, ali o akterjih civilne družbe, ki so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prvi, ki so zahtevali svobodnejše okolje. Politiki, stranke, Demos in vse drugo je prišlo za njimi. Kviz so očitno sestavljali ljudje, ki slovensko zgodovino vidijo kot ravno pot. Torej od kralja Sama in Karantanije prek Primoža Trubarja in turških vpadov naravnost do četverice in Janeza Janše.

Za kako velikega državnika gre, nakazuje eno izmed vprašanj. »Slovenija je bila v prvih letih po osamosvojitvi zelo obremenjena s trgovino z orožjem. Kateri politik je ustavil trgovino?« Pravilen je en sam odgovor. Trgovino z orožjem je ustavil »Janez Janša, ki je kot obrambni minister preprečil odvoz velikanske količine orožja iz Maribora v Bosno«.

Resnica je drugačna, Janša je junija 1993 na letališču v Mariboru v zabojnikih »odkril« približno 130 ton orožja, namenjenega bošnjaški strani in preboju sarajevskega obroča. V tem primeru ni šlo za trgovanje, pač pa za tranzit orožja, ki so ga kupili Bosanci, prek Slovenije. Janša je vse to dobro vedel. »Odkritje« je bilo slepilni manever. Z njim je želel ustaviti kriminaliste oziroma preiskovalce trgovanja z orožjem ministrstva za obrambo, ki ga je vodil.

Tega vprašanja, teh podrobnosti v zgodovinsko-domoljubnem kvizu ni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.