DK, STA

1. 5. 2021  |  Družba

Med brezposlenimi v Sloveniji vedno več mladih 

Sindikat Mladi plus poziva državo k pomoči mladim na trgu dela: »Nujni so ustrezni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki bodo naslovili mlade«

Tea Jarc

Tea Jarc
© Uroš Abram

Sindikat Mladi plus poziva državo k pomoči mladim na trgu dela. Po njihovih pojasnilih so ti zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 zelo hitro izgubili delo, obeti za prihodnost pa niso rožnati. Glede na to so nujni ustrezni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki bodo naslovili mlade, so poudarili pred mednarodnim praznikom dela, 1. majem.

Po razglasitvi epidemije se je na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) močno povečalo prijavljanje brezposelnih oseb, med katerimi se je najbolj povečalo prav število mladih.

Leta 2020 se je v evidenco brezposelnih oseb pri ZRSZ prijavilo kar 26,5 odstotka več mladih kot v letu pred koronakrizo.

Nadpovprečno so se sicer v lanskem letu prijavljale osebe, stare 30 let ali več; medletni prirast (2019-2020) prijav starih več kot 30 let je znašal 33,5 odstotka.

Vseh registriranih brezposelnih je bilo marca nekaj nad 82.600, med njimi pa je bilo kar 16.360 starih od 15 do 29 let, kar je 6,8 odstotka več kot marca lani, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc.

Po njenih besedah se daljša tudi čas trajanja brezposelnosti med mladimi, ki je marca povprečno znašal že skoraj leto dni. Kar 33,4 odstotka mladih pa je bilo konec marca brezposelnih eno leto ali več.

Daljša se tudi čas trajanja brezposelnosti med mladimi, ki je marca povprečno znašal že skoraj leto dni. Kar 33,4 odstotka mladih pa je bilo konec marca brezposelnih eno leto ali več.

Vlada bi morala bolje pripraviti ukrepe za naslavljanje specifičnega položaja mladih tako na trgu dela kot v družbi na splošno, je menila. V okviru sheme Jamstvo za mlade so v sindikatu pripravili več predlogov ukrepov, s katerimi bi se mladi lažje vključili na trg dela, a jih ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni sprejelo. Prav tako so želeli sodelovati pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje, a prav tako niso bili upoštevani, je povedala.

Pri tem je zagotovila, da bodo vztrajali naprej. Če bo treba, bodo šli tudi na ulice, je poudarila.

V spletni anketi sindikata o položaju mladih na trgu dela, ki so jo izvedli aprila in v kateri je sodelovalo 685 mladih do 35 let, je skoraj polovica sodelujočih menila, da za svoje delo niso ustrezno plačani. Kar 38 odstotkov anketiranih pa je navedlo, da je že opravljalo delo na črno.

Plačila za opravljeno delo ni dobilo 29 odstotkov vprašanih, prav toliko jih je moralo opravljati tudi neplačano uvajanje. Dobra četrtina jih je že delala s študentsko napotnico, ki je bila izdana za nekoga drugega.

Anketa je pokazala, da so mladi zelo fleksibilna delovna sila. Več kot 80 odstotkov bi jih sprejelo delo, ki bi zahtevalo dodatno izobraževanje, več kot 40 odstotkov bi sprejelo delo z neugodnim delovnim časom, več kot 30 odstotkov delo na črno, osem odstotkov pa nevarno oziroma zdravju škodljivo delo. V času epidemije so se dohodki znižali 41 odstotkom sodelujočih.

Med anketiranimi jih 91 odstotkov meni, da je epidemija poslabšala njihove možnosti za zaposlovanje, 86 odstotkov pa, da bi morala vlada bolje poskrbeti zanje s specifičnimi ukrepi, namenjen prav njim.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.