Čas za novega mandatarja

Grega Repovž je v uvodniku Mladine št. 18 zapisal: “Ta teden je postalo jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo.” Mu pritrjujem. Štirideset let se poglabljam v resnice in “resnice” o cepljenju. Poznam težave in stranpoti, ki jih je znanost doživljala v svojih prizadevanjih za varnejši in boljši svet. Z razvojem prihaja do opuščanja neoptimalnih ali celo škodljivih rešitev ter do uveljavljanja novih, praviloma boljših. Pri tem farmacija služi. Proticepilska gibanja tudi. Na dolgi rok se tako ali drugače obelodani vse.

Razvoj medicinske, farmacevtske in drugih strok je za obvladovanje sedanje epidemije uspel globalno združiti vse tisto najboljše, kar nam danes omogoča znanost. Podrobnejše razumevanje bolezni, cepiv in cepljenja odpira široko polje dejstev in odnosov s številnimi in zanimivimi medsebojnimi vplivi. Z razvojem zavesti ljudi pa raste in se razvija tudi kompleksnost sveta.

Ko sem v začetku maja v Kopru sodelovala na novinarski konferenci “za pitno vodo”, sem držala transparent z napisom “Poslušajte stroko”. Za strateško napako sem ocenila novelo Zakona o vodah, s katero je naša politika ogrozila obstoj zdrave pitne vode. Ogrozila je zdravje in življenje nas in bodočih rodov, zato sem pomagala zahtevati korekcijo te politične napake.

A kako naj popravimo politične napake, ki so v srca in misli ljudi zasejale neutemeljene dvome in imaginarne strahove pred cepljenjem? Tisti, ki smo s solidnim poznavanjem stroke tehtali pluse in minuse ukrepov za obvladovanje epidemije, razumemo in sprejemamo dejstvo, da je ta epidemija “inovacija” za vsakega človeka, v osebnem in v strokovnem smislu. Jezili smo se na ozadja in poti, po katerih je vlada ukrepe pojasnjevala in uvajala. Počela je to z ogromno nepotrebne kolateralne škode in s kopičenjem vseh tistih napak, na katere opozarja uvodničar v 18. št.

Tisti, ki so pokasirali največje nepotrebno breme, so bili zagotovo otroci in mladostniki. Tudi pediatri iz drugih držav poročajo o tem žalostnem dejstvu. Zdravje otrok in mladostnikov povsod po svetu je bilo prizadeto v vseh pogledih. Predvsem pa so od nas, odraslih, doživeli boleče izkušnje izmikanja, laganja in prikrivanja, blatenja strokovnih prizadevanj, iskanja osebnih koristi in koristi kapitala ter uničevanje možnosti sonaravnega razvoja.

Veliko ironijo vidim v tem, da so nam na zgrešenih poteh našega življenja v prve linije pomoči vskočili otroci. Greta, ker nismo nehali uničevati narave. Malala, ker nismo zaščitili izobraževanja deklic v muslimanskem svetu.

Malalo so v glavo ustrelili talibani. Njihov lokalni vodja je bil šepavi 26 letnik s paralizo noge po poliomielitisu (otroški ohromelosti). Eden prvih ukrepov njegovega vladanja v Pakistanu je bila prepoved cepljenja otrok. Svetovni cilj eradikacije poliomielitisa do leta 2000 ni bil dosežen zaradi vojnih žarišč, v katerih zdravstvenemu osebju ni uspelo zaščititi vseh otrok s cepljenjem.

Malala - po uspešnih operacijah s streli uničene glave - študira medicino v Veliki Britaniji. Da se zavzema za cepljenje, vem. Ali se je vključila tudi v študentska gibanja za cepljenje otrok, mi ni znano. Vem pa za odlična cepilna prizadevanja študentov obeh medicinskih fakultet v Sloveniji. In spoznala sem, da je bilo med skoraj 50.000 podpisniki peticije za zaščito pitne vode tudi veliko mladih. Navdušena nad njimi sem v Kopru, v družbi čudovitih aktivistk Hane, Mojce in Nike, izvedla tudi protestni skok na glavo v naše morje. Matej je kot neutrudni organizator in povezovalec dogodka uspel ta skok celo dokumentirati.

Lepo je bilo slišati mlade, kako modro in dolgoročno razmišljajo o svetu. Pa ne le o vodi. Želijo si boljšega sveta. Želijo si ponovnega upanja in zaupanja. Mi pa smo jim dolžni zapustiti svet, v katerem bodo zmogli ustvarjati kvaliteto življenja.