Kako so ameriški rasisti pred stotimi leti linčali črnsko mesto

Leta 1944 so v Južni Karolini prijeli 14-letnega Georgea Stinneyja. Bil je temnopolt. Obtožili so ga, da je v Alcoluju, delavskem mestecu, umoril belski deklici. Prič ni bilo. Dokazov tudi ne. Prijeli so ga, ker so pač morali nekoga prijeti. Umora naj bi bil po aretaciji priznal, so rekli, a dokumenta, ki bi to potrjeval, ni bilo na spregled. Ne tedaj ne kasneje. Menda so ga v zaporu povsem izstradali, potem pa so mu rekli: če priznaš umora, dobiš hrano! Vzel je hrano. Kateri otrok pa je ne bi? Na sojenju krivde ni priznal. Ne da je to kaj spremenilo. V poroti so bili itak sami belci. In tudi na sojenju – v nabito polni dvorani – so bili sami belci. Njegov odvetnik prič sploh ni izprašal. Obsodili so ga na smrt. Porota se je odločila v desetih minutah. Njegov odvetnik se ni pritožil. Sojenje – z izbiro porotnikov vred – je trajalo le en dan. Od aretacije do usmrtitve na električnem stolu je minilo le 81 dni. Guverner za pomilostitev ni hotel niti slišati – pisal je celo, da je George obe deklici tudi posilil. Ker je bil premajhen, so ga med eksekucijo na električnem stolu podložili z Biblijo.