Uredništvo

 |  Politika

Skupina Bojane Beović je bila »nepotrebna in neustrezna«

Dr. Ivan Eržen je razkril ugotovitve prvega izvedenskega mnenja o ukrepanju med epidemijo covid-19, ki ga je spisal za parlamentarno preiskovalno komisijo

Bojana Beović

Bojana Beović
© Borut Krajnc

Spletni portal Necenzurirano.si je razkril ugotovitve prvega izvedenskega mnenja o ukrepanju med epidemijo covid-19, ki ga je za parlamentarno preiskovalno komisijo spisal dr. Ivan Eržen.

Imenovanje vladne strokovne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Beović, nato pa Mateja Logar, je bilo nepotrebno in neustrezno. Njeni člani so bili strokovnjaki za zdravljenje bolezni, ne pa za epidemijo. Ministrstvu za zdravje so dajali drugačne informacije kot epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kar je povzročalo zmedo med odločevalci in prebivalci. Zaradi poizkusa utišanja stroke je javnost izgubljala zaupanje vanjo, nekateri nesmiselni ukrepi pa so spodbujali nasprotovanje ljudi, so zapisali na omenjenem spletnem portalu. 

"To so ključne ugotovitve izvedenskega mnenja o pravočasnosti, ustreznosti in sorazmernosti vladnih ukrepov v boju proti epidemiji. Za parlamentarno preiskovalno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih s covid-19, ga je pripravil Ivan Eržen, edini sodni izvedenec za področje epidemiologije pri nas," poroča portal Necenzurirano.si.

Eržen bo mnenje v začetku julija predstavil na prvi seji, na kateri želi komisija zaslišati še predsednika vlade Janeza Janšo, nekdanjo vodjo strokovne skupine Bojano Beović, vodjo centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Maria Fafangla in njegovo predhodnico Majo Sočan. Komisijo, ustanovljeno na zahtevo opozicije, vodi poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki izjav o njenem delu ne daje.

Eržen bo mnenje v začetku julija predstavil na prvi seji, na kateri želi komisija zaslišati še predsednika vlade Janeza Janšo, nekdanjo vodjo strokovne skupine Bojano Beović, vodjo centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Maria Fafangla in njegovo predhodnico Majo Sočan.

V dokumentu, ki so ga novinarji portala Necenzurirano dobili na vpogled, je Eržen analiziral, kako so državne organizacije na področju javnega zdravja reagirale ob izbruhu virusa na Kitajskem, njegovi širitvi v Slovenijo in po razglasitvi epidemije lani marca. Takrat je Eržen za kratek čas prevzel tudi vodenje NIJZ, a je moral s položaja hitro oditi, saj je bil kritičen do nekaterih ukrepov vlade v prvem valu epidemije. Med drugim do omejitve gibanja na občine in obveznega razkuževanja večstanovanjskih stavb. Eržena je nasledil Milan Krek.

Direktor NIJZ Ivan Eržen je bil eden prvih, ki ga je zamenjala Janševa vlada. V njeno nemilost je padel, ker je ocenil, da so bili nekateri dodatni omejitveni ukrepi nepotrebni.

Eržen je za Necenzurirano povedak, da je bila omejitev gibanja na občine "dejansko povsem nepomembna z vidika preprečevanja širjenja bolezni". Enako trdi za policijsko uro. "V obeh teh primerih, ki sta prebivalce zelo omejevala v njihovem načinu življenja, bi bilo smiselno prebivalce predvsem spodbujati k zaščiti pred okužbo in k temu, da preprečijo širjenje okužbe na druge," je opozoril Eržen. Prebivalci so po njegovem pripravljeni sprejeti in uporabljati ukrepe le v primeru, da razumejo, kako pomagajo k zajezitvi virusa. "Tovrstnemu opolnomočenju prebivalstva je bilo namenjeno malo pozornosti. Veliko več je bilo slišati o zagroženih kaznih v primeru nespoštovanja sprejetih ukrepov," je zapisal Eržen, ki dodaja, da teh ukrepov niso predlagali strokovnjaki s področja epidemije, ampak jih je podpirala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.

Eržen je najbolj kritičen do odločitve ministra za zdravje Tomaža Gantarja o imenovanju posebne strokovne skupine, s čimer "ji je na nek način podelil mandat za pripravo strokovnih rešitev za obvladovanje te bolezni v Sloveniji". To je bilo po njegovem "nepotrebno in neustrezno", v nasprotju s pravnim redom in državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni.

Ustanovitev in delovanje skupine sta po njegovem prinesla zmedo pri obvladovanju epidemije. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.