Uredništvo

 |  Politika

Zgodovina slovenskega kapitalizma

Nova politična elita je verjela, da ji bo privatizacija prinesla tudi ekonomske, predvsem pa politične koristi

Najprej uspešni direktorji, potem tajkuni, na koncu zločinci: Aretacija Ivana Zidarja, večnega direktorja SCT. 12. februar 2008

Najprej uspešni direktorji, potem tajkuni, na koncu zločinci: Aretacija Ivana Zidarja, večnega direktorja SCT. 12. februar 2008
© Borut Krajnc

"V devetdesetih, ko smo se navdušeni odločali za kapitalizem, pravzaprav nismo prav dobro vedeli, kaj je na drugi strani mostu; želeli smo le živeti tako kot ljudje v sosednji Avstriji in severni Italiji, spregledali pa, da imajo kapitalizem tudi v Južni Ameriki, da prinaša velike socialne razlike in veliko revščine, ki je vsaj pri nas pravzaprav nismo poznali. Jugoslavija – in z njo Slovenija – je imela že dolgo pred letom 1990 normalen trg produktov," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal ekonomist dr. Jože Mencinger.

"Med letoma 1960 in 1990 smo ustvarili veliko več družbenega bogastva, javnega in zasebnega, kot v tridesetih letih po osamosvojitvi."

Dr. Jože Mencinger,
ekonomist

"Pogosto spregledana razlika med modeloma privatizacije je tok kapitala. Pri modelu postopne privatizacije z dokapitalizacijo kapital priteka v privatizirana podjetja, pri modelu hitre neodplačne privatizacije pa iz njih odteka," je med drugim zapisal Mencinger. 

Več preberite v obsežnem članku z naslovom Slovenski kapitalizem.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.