Milan Kučan, najbolj priljubljen slovenski politik

Najpomembnejši slovenski politik v dvajsetletnem obdobju od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja do izteka predsedniškega mandata leta 2002

"Že v zelo mladih letih je bil pomemben politik, med drugim član sekretariata Centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov (ZK) Slovenije, sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), predsednik republiške skupščine in na zvezni ravni član predsedstva CK ZK Jugoslavije. Kučan je bil po vseh kazalcih nepretrgoma več kot dve desetletji, tudi še precej po izteku mandata, daleč najbolj priljubljen slovenski politik. Hkrati pa je doživljal tudi sistematične in zelo strupene, mirno bi lahko zapisali kar patološke napade svojih političnih nasprotnikov ter nekaterih medijev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal zgodovinar Božo Repe.

"Po volitvah 1992 sta razočarani Janez Janša in desnica za glavnega krivca za 'nepoplačane' osamosvojitvene zasluge na volitvah določila Kučana."

Božo Repe,
zgodovinar

"Politika, ki ji je pripadal, tudi levo-liberalna, se je v vsem obdobju trudila, da bi omejila njegov vpliv in priljubljenost. Pri tem je šla tako daleč, kar odkrito priznavajo tudi nekateri pravniki, da slovenske ustave, ki velja še danes, ni pisala z mislijo, kako predsedniku države v strukturi oblasti zagotoviti čim boljši in z drugimi vejami oblasti uravnotežen položaj, pač pa kako omejiti predsedniške pristojnosti – ker je bil pač tedaj na tem položaju Milan Kučan. Pozneje je šla politika v pritlehnosti še dlje: status bivšega predsednika je unikatno omejila z 'mandatom', Kučanu pa so skušali odvzeti tudi dodatek k pokojnini, ki ga dobiva kot bivši predsednik," je med drugim zapisal Repe.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine. 

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.