Uredništvo

 |  Politika

Samohodec odprtega duha

Dr. Janez Drnovšek je bil izrazito samosvoja osebnost

"23. decembra 2007 je dr. Janez Drnovšek zaključil petletni mandat predsednika Republike Slovenije, predal posle izvoljenemu nasledniku in pred predsedniškim uradom na Erjavčevi še zadnjič z značilnim nasmeškom pomahal zbranim na ploščadi. 23. februarja 2008, natanko dva meseca pozneje, je umrl na svojem domu na Zaplani. Maja tistega leta bi dopolnil 58 let. Konec njegovega življenja je tako praktično sovpadel z iztekom večdesetletnega opravljanja najzahtevnejših javnih funkcij in poslanstev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Gregor Golobič, filozof in politik, generalni sekretar LDS v času, ko je stranko vodil Janez Drnovšek, njegov prijatelj in sodelavec.

Drnovšek je danes še vedno prisoten na poseben način, ki bi mu bil gotovo všeč: kot pogosto neizrečena neformalna referenca, kot implicitno merilo odgovornega ravnanja v politiki.

Gregor Golobič,
generalni sekretar LDS

"Bil je namreč izrazito samosvoja osebnost, zaprisežen individualec, politični samotar, paradoksalno karizmatičen lik, ki za seboj ni pustil ne političnega naslednika ali njemu zadolžene politične stranke oz. omrežja ne mumificiranega korpusa, ki bi ga za dnevno manipulativne potrebe poljubno raz-stavljali njegovi dovčerajšnji sopotniki, slepi potniki in zoprniki – kot se je to nesrečno primerilo dr. Jožetu Pučniku," je med drugim zapisal Golobič.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.