Uredništvo

 |  Politika

Vseskozi vest slovenske politike

Spomenka Hribar ni bila uspešna, še manj razumljena

Spomenka Hribar

Spomenka Hribar
© Borut Peterlin

"Spomenka Hribar, sociologinja in v času osamosvajanja tudi poklicna političarka, se je vsemu temu, vsej tej razgradnji skupnega vseskozi upirala. Leta 1983 je, pretresena zaradi zločinov, ki jih je po drugi svetovni vojni zagrešila komunistična oblast, napisala besedilo Krivda in greh in v njem postavila temelje za narodno spravo, hkrati pa je predlagala postavitev spomenika vsem žrtvam druge svetovne vojne. Še preden je njeno besedilo prišlo v javnost, so jo izključili iz komunistične partije, ker naj bi bila ponarejala zgodovino, deležna je bila napadov in žalitev. Podprli pa so jo pisateljski kolegi, pripisali so ji 'antigonski angažma', Manca Košir je njen esej označila za 'besedilo ljubezni,' je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.

"Bistvo vsega političnega in javnega angažmaja Spomenke Hribar je delovanje v skladu z občimi človeškimi vrednotami."

"Bistvo vsega političnega in javnega angažmaja Spomenke Hribar je delovanje v skladu z občimi človeškimi vrednotami. Tako kot si je prizadevala, da bi država poskrbela za vse mrtve – kajti v smrti smo vsi enaki, ne glede na to, kdo se je boril za koga – je tudi v politiki poskušala omejevati vsakršno sovražnost in izključevanje," je med drugim zapisal Trampuš.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.