Prvi predsednik slovenskega parlamenta, pravnik in disident 

France Bučar je sodeloval pri vseh ključnih odločitvah pri sprejemanju ustave in osamosvajanju države

"Bučar je bil pravnik, še v sedemdesetih letih je bil profesor na ljubljanski pravni fakulteti, med študenti je bil zelo priljubljen, malo manj pa je bil priljubljen pri komunistični partiji, zato ga je leta 1976 prisilno odstranila s pravne fakultete. Bil je sicer član te partije, v mladosti tudi politkomisar jurišne čete Kokrškega odreda, nekaj kratkih let uslužbenec OZNE, a je bil hkrati tudi vernik, in kot bi rekli danes, aktivni kristjan. Od komunistov se je oddaljil že konec šestdesetih let, saj partiji ni želel plačevati članarine," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Jure Trampuš.

Bil je predsednik parlamenta in je sodeloval pri vseh ključnih odločitvah pri sprejemanju ustave in osamosvajanju države, v tistem napetem času pa je vseskozi trdil, da je "pravo na naši strani", slovenski torej.

"V osemdesetih letih ga je v politiko zaneslo zagovarjanje pravice do veroizpovedi, precej jasen je bil pri tem, včasih goreč, saj je zagovarjal tezo, da je ločitev cerkve in države samo formalna, vsebinsko pa naj ne bi bila mogoča. Pravzaprav je zagovarjal prekvašenje celotnega življenja s krščanskim etosom. Politično so mu bili v tistem obdobju najbliže krščanski socialisti, a ker jih ni bilo, je postal član sveta Slovenske demokratične zveze, ki se je pridružila koaliciji Demos," je med drugim zapisal Trampuš.

"Bil je predsednik parlamenta in je sodeloval pri vseh ključnih odločitvah pri sprejemanju ustave in osamosvajanju države, v tistem napetem času pa je vseskozi trdil, da je »pravo na naši strani«, slovenski torej. In gotovo je bilo, vztrajanje pri pravnih argumentih je Slovenji v mednarodni javnosti nadelo nekaj legitimnosti, vendar to velja predvsem za nazaj," je med drugim zapisal Trampuš.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.