Slovenija, kje je tvoje mesto?

Približevanje, vključevanje in delovanje Slovenije v Evropski uniji

"Evropska usmeritev slovenske politike je bila po svoje paradoksalna. Če je bil eden glavnih dejavnikov razpada jugoslovanske federacije občutek neenakosti in izkoriščanja, so se slovenske politične stranke poenotile v stremljenju k vključitvi v še eno nadnacionalno tvorbo, v kateri bi bili Slovenci spet soodvisni, resda manj, a vseeno. Morebiti bi lahko razloge za takšno usmeritev našli v dejstvu, da se je Slovenija zaradi gospodarske krize vedno bolj oddaljevala od življenjskega standarda ES", je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisala dr. Kornelija Ajlec, izredna profesorica zgodovine, Filozofska fakulteta v Ljubljani.

"Zaradi navala vzhodnoevropskih držav, ki so imele drugačne pravne in ostale tradicije kot druge države evropske dvanajsterice, so slednje poleti 1993 sprejele t. i. kopenhagenske kriterije na področjih demokracije, vladavine prava, človekovih pravic, varovanja manjšin in gospodarstva."

Dr. Kornelija Ajlec,
zgodovinarka

"Cilj Slovencev pa je bil ravno nasproten in jasno je bilo, da ga bo Slovenija brez tesnih povezav z Zahodom zelo težko dosegla. Drugi razlog, da je evropska usmeritev prevladala v vsej politiki, pa je bila domala vsesplošna težnja, da se Slovenija otrese povezave z nekdanjo Jugoslavijo oz. z Balkanom, ki je zaradi številnih vojn v 20. stoletju veljal za enega najbolj nemirnih predelov sveta. 'Debalkanizacija' Slovenije sicer nikoli ni bila uradna politika slovenskih vlad ali katerekoli politične stranke, kazala pa se je v razpravah v državnem zboru, kjer se je na primer Borut Pahor leta 1994 zavzemal, da bi se morala Slovenija uveljaviti kot srednjeevropska država v upanju, da ne bo več obravnavana kot del Balkana, pa tudi v uradnih predstavitvah zgodovine slovenskega prostora, kjer je bila Slovenija v Jugoslaviji prikazovana kot tujek," je med drugim zapisala Ajlec.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.