Uredništvo

3. 7. 2021  |  Politika

Kakšne so prednosti in slabosti že skoraj dvajsetletnega članstva v Natu?

Je Nato za Slovenijo sploh potreben?

Takratni veleposlanik Slovenije pri Natu Jelko Kacin in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg leta 2016

Takratni veleposlanik Slovenije pri Natu Jelko Kacin in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg leta 2016
© bruselj.misija.si / arhiv Mladine

"Vstop v EU in Nato sta bila kmalu po osamosvojitvi Slovenije na vrhu seznama slovenskih zunanjepolitičnih prioritet. Posebej glede Nata so se odprla številna vprašanja. Predsednik države Milan Kučan je leta 1993 dejal (TV SLO, 19. 10. 1993), da smo z odločitvijo, da želimo v zahodnoevropske integracije, v Evropsko skupnost, v bistvu povedali, da vstopamo v obrambne in varnostne mehanizme, ki jih ta skupnost gradi," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal dr. Božidar Flajšman, asistent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani.

"Posvetovalni referendum o pristopu Slovenije k zvezi Nato je bil razpisan za nedeljo, 23. marca 2003, skupaj z referendumom o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Tri dni pred referendumom se je zgodil ameriški napad na Irak."

Dr. Božidar Flajšman,
zgodovinar

Prava kampanja za podporo vstopu v Nato se je začela aprila 2002, ko je Urad vlade za informiranje v nakladi 683.000 izvodov izdal vladni propagandni časopis Natopis. V njem smo lahko brali izjave vodilnih politikov, da vstop v Nato prinaša najvišjo možno raven nacionalne varnosti:

  • Da je Nato najvišja oblika boja proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu. Da nas Nato vodi v svet visokih tehnologij (Milan Kučan, predsednik RS).
  • Da sami kot majhna država ne bomo mogli nikoli postaviti lastne močne vojske. Da moramo vstopiti v sistem kolektivne varnosti (dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade RS).
  • Da bo z vstopom v Nato več tujih neposrednih vlaganj. Da bo mednarodno gospodarsko sodelovanje boljše (dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve v vladi RS in ustanovni član Odbora za Nato).
  • Da se bo neprepoznavna Slovenija vpisala na prepoznavno in varno politično karto sveta (dr. Anton Grizold, minister za obrambo v Vladi RS).
  • Da moramo upoštevati zgodovinsko intuicijo naroda, kakršno smo imeli že leta 1991 (Borut Pahor, predsednik DZ RS).
  • Da na vprašanje, ali je Nato Sloveniji potreben, lahko odgovorimo podobno kot leta 1991 na vprašanje, ali je bila slovenska vojska takrat sploh potrebna (Janez Janša, nekdanji obrambni minister v vladi RS in ustanovni član Odbora za Nato).

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.