Uredništvo

5. 7. 2021  |  Politika

Utrditev stranke SDS na desnici je zaznamovala začetek novega tisočletja

Osrednja prostorska ločnica v slovenski politiki

"Prvo desetletje novega tisočletja je bilo v slovenski politiki precej formativno. Politično prizorišče je zaznamoval konec skoraj dvanajstletne vladavine Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki je na volitvah 2004 morala priznati poraz do tedaj opozicijski Slovenski demokratski stranki (SDS). Javnomnenjske raziskave pred volitvami sicer niso napovedovale zamenjave oblasti, a je vladajoča politična elita, potem ko je dosegla osrednji politični cilj (vstop v evroatlantske integracije), kazala vse več znakov utrujenosti in izpetosti, dolgoletni predsednik LDS Janez Drnovšek pa je medtem vodenje prepustil Antonu Ropu", je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal dr. Jernej Tiran, geograf, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika.

"Delitev na urbano in ruralno, ki se deloma prekriva z delitvijo na bolj razvita središčna in manj razvita obrobna območja, se je v drugi polovici prvega desetletja novega tisočletja utrdila kot osrednja prostorska ločnica v slovenski politiki."

Dr. Jernej Tiran,
geograf

"To dogajanje je v kombinaciji z nenadoma spravljivo in umirjeno držo SDS pripomoglo k temu, da je pri dobršnem delu volilnega telesa dozorelo spoznanje, da je po dolgih letih napočil čas za zamenjavo oblasti. SDS si je pot do nje utrla z v predhodnih letih vse bolj agresivno politično držo z elementi demagoškega populizma (npr. afera Depala vas, vlaganje referendumskih pobud), odkritim zavezništvom s slovensko rimokatoliško cerkvijo, ki je v tej stranki prepoznala partnerico za uresničevanje svojih družbenih in gospodarskih interesov, z aktivno gradnjo strankarske terenske mreže ter posledično mobilizacijo desno, tradicionalno, krščansko in podjetniško usmerjenega volilnega telesa, s čimer ji je uspelo vzpostaviti hegemonijo na desnem političnem polu. Mesto vodilne stranke na desnici so v 90. letih najprej zasedali Slovenski krščanski demokrati (SKD) in nato Slovenska ljudska stranka (SLS), ki pa jo je leta 2000 močno načela neposrečena združitev s SKD, vzporedno pa še nastanek Nove Slovenije (NSi)," je med drugim zapisal Tiran in dodal, da je ravno utrditev stranke SDS na desnem delu političnega spektra je zaznamovala začetek novega tisočletja, saj je na desnem polu skoraj nepovratno zakoličila strankarska razmerja, levi pol pa se je odpravil na pot iskanja nove identitete in novega močnega voditelja, kar je povzročilo njegovo preobrazbo, strankarsko fragmentacijo in nestabilnost strankarskega sistema, stopnjevanje političnih konfliktov med obema poloma pa močno politično polarizacijo. "Ti pojavi slovenski politični prostor zaznamujejo še danes," je sklenil. 

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.