»V času, ko pritisk na prostor in okolje narašča, je to nesprejemljivo«

Tudi Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) skrbijo dolgoročne rešitve oskrbe slovenske Istre s pitno vodo

"Zavedamo se problematike in podpiramo iskanje dolgoročne rešitve oskrbe slovenske Istre s pitno vodo. Z zaskrbljenostjo pa spremljamo trenutno predlagano rešitev, ki temelji na pregradi in akumulaciji na vodotoku Suhorica v Brkinih, ena od variant pa vključuje tudi dodatno vodno zajetje na sosednjem vodotoku Padež. Rešitev bi spremenila podobo in lokalno okolje Brkinov in posegala v več naravnih vrednot v porečju reke Reke," so člani Sveta za varovanje okolja pri SAZU pred prihajajočim referendumom o pitni vodi zapisali v izjavi za javnost. Predlaganega zakona o (pitni) vodi, ki ga je sestavila Janševa vlada, ne podpirajo. 

Prepričani so, da bi gradnja in sprememba hidrološkega režima Reke namreč lahko posredno vplivala tudi na Škocjanske jame, ki so na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine, varuje pa jih tudi več drugih mednarodnih konvencij. Kakršenkoli poseg, ki bi potencialno vplival na svetovno dediščino, bi moral biti temeljito premišljen, predvsem pa bi morali razmislitio drugih rešitvah, ki vpliva ne bi imele, so dodali. 

"Akumulacija za potrebe oskrbe s pitno vodo pa na neki način pošilja tudi napačno sporočilo javnosti. Slovenija je bogata s podzemnimi vodnimi viri iz kraških in aluvialnih vodonosnikov, ki jih znamo izkoriščati in varovati. ARSO v letošnjem poročilu o količinskem stanju podzemnih voda ugotavlja, da je razmerje med črpanimi in razpoložljivimi količinami podzemnih vodnih virov približno 3 %, v vodnih telesih dinarskega in alpskega krasa pa manj kot odstotek," so poudarili. 

"V Sloveniji se dobro zavedamo izjemnega pomena vode in vodnega bogastva, s katerim upravljamo. Smo ena od dveh držav v EU, ki je z zapisom v ustavo institucionalizirala pravico do pitne vode."

"V zaledju slovenske Istre je več kraških vodnih teles, katerih izdatnost močno presega trenutno izkoriščanje. Tak primer je vodni vir BrestovicaKlariči, kjer so raziskave v avgustu leta 2008 pokazale, da je kapaciteta vira vsaj dvakrat večja od trenutnega izkoriščanja. Ob tem se sprašujemo, zakaj rešitev oskrbe Slovenske Istre s pitno vodo ne iščemo v povezovanju vodovodov, kar je sicer morda vprašljivo zaradi mešanja favne, in dodatnem izkoriščanju obstoječih vodnih virov. Tudi manjši (krajevni) vodni viri in uporaba prečiščene odpadne vode bi lahko v prihodnje igrali pomembno vlogo kot rezervni vodni viri in tako zmanjšali porabo vode iz primarnega vira ter ublažili pomanjkanje ob sušah. Tovrstnih rešitev se poslužujejo že mnoge regije in mesta po svetu," so še zapisali v izjavi.

"V Sloveniji se dobro zavedamo izjemnega pomena vode in vodnega bogastva, s katerim upravljamo. Smo ena od dveh držav v EU, ki je z zapisom v ustavo institucionalizirala pravico do pitne vode. Vsak poseg v vodna telesa in njihova mejna območja potencialno ogroža vodni ekosistem vključno s stanjem voda, zato bi morali biti taki posegi na zakonski ravni še posebej skrbno urejani. Novela Zakona o vodah odpira nekatere možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča, pušča pravne nedoslednosti in niža nivo odločanja o posegih v vodna in priobalna zemljišča. Menimo, da je to v času, ko pritisk na prostor in okolje narašča, nesprejemljivo. Svet za varovanje okolja pri SAZU zato podpira mnenja in izjave strokovnih združenj in društev, ki delujejo na področju voda, v katerih noveli nasprotujejo," je v javnem pismu sklenil Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU).