Uredništvo

 |  Politika

Janšev prvi prihod na oblast

Rojevanje politike sovraštva

Janez Janša

Janez Janša
© Borut Krajnc

"Popolna dominacija Janeza Janše v slovenski politiki po osamosvojitvi, ki še kar traja in daje osrednji ton dnevnemu dogajanju, obenem pa odločilno zaznamuje sedanjo in verjetno prihodnjo usodo države, je svoje prvo strankarsko zmagoslavje doživela na državnozborskih volitvah 3. oktobra 2004. Triumf, za kasnejša leta dovolj neznačilno, je štiriletni mandat prvak SDS izpeljal do konca, bi moral pomeniti odločilni trenutek v analizi njegovega vzpona," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal filozof dr. Boris Vezjak.

"Za genezo vzpona Janševe strankarske politike je morda odločilna analiza začetnega preboja, ko je oktobra 2004 zmagal na svojih prvih parlamentarnih volitvah."

Dr. Boris Vezjak,
filozof

"Za genezo vzpona Janševe strankarske politike je morda odločilna analiza začetnega preboja, ko je oktobra 2004 zmagal na svojih prvih parlamentarnih volitvah. Čas vzpona na oblast je napočil po dolgotrajni vladavini stranke LDS in prepoznavni eri Janeza Drnovška od leta 1992 s kratko izjemo vlade Andreja Bajuka v letu 2000; tudi v nadaljevanju ga je zaznamovala Drnovškova koalicija v sestavi LDS, ZLSD, SLS in DeSUS, po odločitvi za odhod na predsedniške volitve leta 2002, glede česar je sicer kot vselej neodločen omahoval, pa ga je zamenjal Anton Rop. Drnovškov sestop na položaj predsednika republike se je zgodil za las, proti Janševi kandidatki Barbari Brezigar je v drugem krogu dosegel zanj skromnih 56,52 odstotka glasov," je med drugim izpostavil Vezjak.

"Čas pred Janševo prvo vlado je mineval v obdobju prebijanja Slovenije v mednarodni prostor, tudi s povabilom v Nato v Pragi leta 2002, istega leta pa s kandidaturo za članstvo v EU, kjer je prišla v krog desetih držav, ki so v povezavo vstopile 1. maja 2004. Referendum o vstopu v EU in Nato so potem izpeljali 23. marca 2003, vendar na točki proevropskosti Janša ni oporekal vladajoči politiki. Za preboj na parnas je prvak SDS v spopadu s tedaj mogočno LDS uporabil dve najmočnejši orožji svoje metode: ideologijo in obsežno propagando za obračun s političnim sovražnikom. Prva se je takrat presenetljivo udejanjila s sloganom o sproščenosti, kasneje opuščenim ideologemom, radikalni diskreditacijski propagandizem, gratiniran z lažmi, manipulacijami in mehanizmom določitve zunanjega sovražnika, pa je počasi postal njegov zaščitni znak, ki ga ohranja pri življenju še danes," je poudaril Vezjak.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.