Uredništvo

8. 7. 2021  |  Politika

Velika kriza

Če je slovenski BDP pred krizo rasel hitreje od povprečja evrskega območja, po stopnjah nad 5 odstotkov letno, je v letu 2009 upadel za skoraj 10 odstotkov

"Globalno gospodarstvo, z njim pa tudi slovensko, je v prvem desetletju 21. stoletja doživelo dve krizi. Prva je nastopila spomladi leta 2001 po poku borznega mehurčka podjetij informacijske tehnologije (t. i. mehurček-pika-com), sledila pa so mu škandalozna razkritja računovodskih prevar številnih podjetij, ki so več let skrivala vse slabše poslovne rezultate. Prevladujoča retorika časa je bila, da je vzrok za upad gospodarske aktivnosti in njegove posledice, zlasti v obliki višje brezposelnosti v največjih svetovnih gospodarstvih, treba pripisati strahu pred zloveščimi napovedmi o zlomu računalniških sistemov ob prelomu tisočletja in terorističnem napadu na New York septembra leta 2001," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal ekonomist Igor Feketija.

"Slovenija se je učinkom te krize zvečine izognila. Gospodarska rast, rast zaposlenosti in upad brezposelnosti so se sicer začasno nekoliko upočasnili, a to je šlo vsaj toliko kot nižjemu dohodku v naših razvitih trgovinskih partnericah pripisati nedokončanim strukturnim reformam, hkrati pa je Slovenija negativne učinke globalnega dogajanja omilila z močnejšim izvozom v druge tranzicijske države in druge države EU."

Igor Feketija,
ekonomist

"A gospodarsko okrevanje, merjeno s standardnimi kazalci, zlasti rastjo BDP, je sledilo relativno hitro. Med ekonomisti, ki so prisegali na prevladujočo ekonomsko ideologijo zadnjega pol stoletja, zlasti med snovalci ekonomskih politik, se je še utrdilo prepričanje, da imajo stvari trdno pod nadzorom, da je gospodarski sistem v zahodnih kapitalističnih državah – med katere se je vse bolj prištevala tudi Slovenija – robusten in da so dolgotrajne in globoke krize ostale na pokopališču zgodovine," je med drugim zapisal Feketija.

"Slovenija se je učinkom te krize zvečine izognila. Gospodarska rast, rast zaposlenosti in upad brezposelnosti so se sicer začasno nekoliko upočasnili, a to je šlo vsaj toliko kot nižjemu dohodku v naših razvitih trgovinskih partnericah pripisati nedokončanim strukturnim reformam, hkrati pa je Slovenija negativne učinke globalnega dogajanja omilila z močnejšim izvozom v druge tranzicijske države in druge države EU," je med drugim zapisal Feketija.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.