Vprašanje o kulturi je vprašanje o narodu

Janševi vladi je jasno, da če si podredi kulturo, lahko na novo in po svoji meri kreira duha naroda

"Vprašanje o kulturi je vprašanje o narodu. Ali drugače: nacionalno vprašanje je predvsem pri malih narodih kulturno in politično vprašanje. To so bile pogoste definicije, ki smo jih velikokrat poslušali v času slovenskega socializma. Izrazito v šestdesetih in sedemdesetih letih, na drugačen način v osemdesetih, v devetdesetih pa so se takšne misli umaknile ideji o kulturi, ki naj se ne meša več v politiko. Eden od kulturnih ministrov je, ne tako davno, celo izjavil, da je čas, da vodenje države in naroda prevzamejo politiki, kultura pa naj se ukvarja sama s sabo; da ni več nobene potrebe, da bi kultura in umetnost bili še naprej nosilki državotvornosti in narodotvornosti. S tem se ne bi strinjali niti mnogo večji narodi, ki imajo večstoletno državno tradicijo,"  je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Vinko Möderndorfer.

"Z neprestano kritičnostjo do oblasti, do človeškega ravnanja umetnost razvija in oblikuje narodno samozavest, odpira meje človeškega uma, odkriva nove pokrajine zaznavanja … Predvsem pa je umetnost svoboda, širina duha, kreativnost, zaradi katere smo ljudje lahko enaki bogovom."

Vinko Möderndorfer

"Kultura je od nekdaj določala in osmišljala slovenski narod. Namesto kraljev, carjev, velikih vojskovodij in zavojevalcev … smo Slovenci imeli pesnike, pisatelje, slikarje, arhitekte … Umetnike skratka. Tudi v najpomembnejšem obdobju naše zgodovine, med narodnoosvobodilnim bojem, so bataljoni in brigade partizanov nosili imena pesnikov in umetnikov. In od nekdaj je bila  v umetnosti pomembna tudi dimenzija osmišljanja narodne zavesti. Pa naj se to še tako patetično sliši," je med drugim zapisal Möderndorfer.

"Seveda si moramo biti na jasnem, kaj umetnost sploh je. Brez dvoma ima več funkcij. Poleg estetske tudi etično, kar je v današnjih časih, ko so politiki izničili vse moralne in etične norme, še kako pomembno. Umetnost namreč oblikuje duha naroda. Skupaj z znanostjo in izobraževalnim sistemom kroji duhovni razvoj narodne skupnosti. Umetnost se sprašuje o skrivnostih življenja. In ne nazadnje drži človeku, družbi in narodu kritično zrcalo. Z neprestano kritičnostjo do oblasti, do človeškega ravnanja umetnost razvija in oblikuje narodno samozavest, odpira meje človeškega uma, odkriva nove pokrajine zaznavanja … Predvsem pa je umetnost svoboda, širina duha, kreativnost, zaradi katere smo ljudje lahko enaki bogovom. Umetnost je vsebina in značaj, duhovni obraz posameznega naroda," je med drugim zapisal Möderndorfer.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.