Uredništvo

 |  Politika

Skrb za »domoljubje« se nadaljuje tudi pod tretjo Janševo vlado

Od milenijskega hrošča do velikega hadronskega trkalnika

"Zdaj že pregovorno razklana Slovenija je v 21. stoletje zakorakala z jasnim ciljem: vstopiti v EU in Nato ter se mednarodno uveljaviti kot najbolj uspešna nekdanja jugoslovanska republika. 16. junija 2001 sta se na Brdu pri Kranju srečala George W. Bush in Vladimir Putin. Slovenija je bila nekaj dni v središču svetovne pozornosti. Marca 2003 je potekal dvojni referendum pod geslom »Doma v Evropi, varni v Natu«. Za vstop v Nato je glasovalo 66 % volivcev, a od takrat je, ne le pri Slovencih, podpora mednarodni vojaški zvezi zaradi globalnih konfliktov, posebej po 11. septembru 2001, upadla. Za vstop v EU je pri nas glasovalo 89 % volivcev, kar jasno kaže na poenoteno zaupanje evropskim vrednotam ter institucijam. A tudi med referendumsko kampanjo so nekateri politiki t. i. slovenske pomladi, posebej Alojz Peterle, domoljubje izkazovali na svojstven način. Nenehno so poudarjali, da se odločamo o vstopu v Evropsko zvezo in ne unijo," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisala dr. Darja Kerec, zgodovinarka.

"Stranka SDS se rada pohvali, da je ravno pod prvo vlado Janeza Janše prišlo do formalnega praznovanja. Skrb za slovenski jezik in domoljubje se nadaljuje tudi v tem desetletju, pod tretjo Janševo vlado: trenutno smo '2021 leta Gospodovega' oz. A.D., kot 'nas' na družbenem omrežju Twitter neomajno opozarja ljubiteljski zgodovinar in vestni kronist Janez Janša."

Dr. Darja Kerec,
zgodovinarka

"Ta pomemben dogodek je obeležila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, kjer je bila od 17. maja do srede junija 2004 na ogled razstava Rojstni list slovenske kulture, s katero so prvič na enem mestu predstavili najstarejše slovenske rokopise, tudi Brižinske spomenike, ki so jih iz Bavarske državne knjižnice v Münchnu v Slovenijo pripeljali posebej za ta namen. Razstavo si je ogledalo skoraj 27.000 obiskovalcev. Na oglede v Slovenijo, zlasti v Prekmurje, so začeli hoditi Angleži, ki so tam kupovali nepremičnine, saj so bile cene na Goričkem nižje kot v Toskani. V dveh letih od vstopa Slovenije v EU so bili uvedeni še državni prazniki, ki pa niso dela prosti: leta 2005 dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. september) in dan Rudolfa Maistra (23. november), naslednje leto pa še praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust). Stranka SDS se rada pohvali, da je ravno pod prvo vlado Janeza Janše prišlo do formalnega praznovanja. Skrb za slovenski jezik in domoljubje se nadaljuje tudi v tem desetletju, pod tretjo Janševo vlado: trenutno smo »2021 leta Gospodovega« oz. A.D., kot »nas« na družbenem omrežju Twitter neomajno opozarja ljubiteljski zgodovinar in vestni kronist Janez Janša," je med drugim zapisala Kerec.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.