Gregor Kocijančič

12. 7. 2021  |  Družba

»Svoboda govora po eni strani izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni«

V posebni številki MLADINA INTERVJU tudi obsežen pogovor z Mitjo Velikonjo, profesorjem kulturoloških študij, o družbenih pojavih, ki na ravni vsakdanjega življenja gradijo našo eksistenco

Mitja Velikonja

Mitja Velikonja
© Uroš Abram

Mitja Velikonja pojem politike razume »veliko širše, kot se danes zdravorazumsko reducira na zgolj strankarstvo, na »ta leve« in »ta desne««. Pravi, da so »politika vsi odnosi med skupinami ljudi, ki so na različnih položajih družbene moči«. V intervjuju za Mladino je zato beseda med drugim tekla o »temah preučevanja, ki imajo poleg znanstvenega pogosto tudi emancipatorni element, saj afirmirajo pomembnost vsega doslej spregledanega in vseh doslej spregledanih«.

"Danes najnevarnejših političnih skrajnežev ne najdemo več samo na marginah, v obskurnih subpolitičnih gibanjih, ampak v samem središču političnega dogajanja, s kravatami, v strankah, na oblasti, lokalni ali evropski. To je bilo še pred dvajsetimi leti nesprejemljivo."

Mitja Velikonja,
profesor kulturoloških študij

Med drugim je spregovoril tudi o izzivih kritičnega družboslovja, o nazadujoči zazrtosti v preteklost, ki bremeni sodobno znanost, in o vizionarskih pogledih v prihodnost, ki jih artikulira progresivna umetnost. Kot strokovnjak za kolektivni spomin in nostalgijo v tem kontekstu med drugim ugotavlja, da »progresisti vidijo boljši svet v prihodnosti; ezoteriki v paralelnem svetu; za nostalgike pa je boljša prihodnost že stvar preteklosti. Nostalgija je dejansko bolj kritika sedanjosti kot hvalnica preteklosti«.

Razgovoril se je tudi o fenomenu, imenovanem »cancel culture«, ter v povezavi s tem tudi o svobodi govora in njenemu odnosu s sovražnim govorom: »svoboda govora po eni strani predpostavlja, da lahko kdorkoli komurkoli kadarkoli reče karkoli: izenačuje besede sovraštva z besedami ljubezni in vse vmes«, pravi. Beseda je nadalje tekla tudi o predsodkih in očitkih, ki a priori diskreditirajo novejše, progresivne smeri v družboslovju, pri čimer v analogiji s kulturo ugotavlja, da so bili »vsi kasneje kanonizirani v svojem času marginalizirani, preganjani in izrinjeni«.

Več preberite v novi posebni številki MLADINA INTERVJU, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in v naši spletni trgovini.

MLADINA INTERVJU 2021

MLADINA INTERVJU 2021
© Mladina

Obvezno poletno branje: 16 novih intervjujev

Za letošnjo posebno poletno edicijo MLADINA INTERVJU so se Mladinini novinarji pogovarjali s sledečimi imeni iz sveta politike, družbe in kulture: Renata Salecl, Gregor Golobič, Ljudmila Novak, Mitja Velikonja, Jasna Zakonjšek, Goran Vojnović, Anica Mikuš Kos, Mladi za podnebno pravičnost, Borut Štrukelj, Benjamin Krnetić, Marjetica Potrč, Zlatan Čordić - Zlatko, Jaša Jenull, Katarina Rešek Kukla, Damir Avdić in Tone Stojko.

Novo posebno številko si lahko priskrbite tudi v naši spletni trgovini >>

MLADINA INTERVJU 2021: Letošnji sogovorniki

MLADINA INTERVJU 2021: Letošnji sogovorniki
© Mladina

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.