Vsak četrti policist bo rezervist?

Vlada je pred časom odločila, da bo policija še letos vpoklicala 2000 rezervnih oziroma pomožnih policistov in jih poslala na južno mejo. Razlog naj bi bile pričakovane povečane migracije v tem obdobju, čeprav se te že drugo leto zapored tako zmanjšujejo, da država zapira izpostave azilnega doma. Razloga naj bi bila tudi šestmesečno predsedovanje EU in morebitno večje število načrtovanih športnih prireditev v tem obdobju. A kdo sploh so pomožni policisti, ki jim sedaj grozi vpoklic in naj bi namesto na letni dopust odšli branit slovensko mejo?

Na razpis za pomožnega policista se lahko prijavi vsaka državljanka ali državljan, star od 18 do 60 let, z najmanj srednješolsko izobrazbo, ki ni bil obsojen za hujše kaznivo dejanje oziroma ni v kazenskem postopku. Gre za podobne osnovne pogoje kot za vstop v redne policijske vrste, se pa pomožni policisti v mnogočem razlikujejo od poklicnih. Za vstop v policijo je poleg srednje šole načeloma potrebno tudi dveletno usposabljanje na višji policijski šoli v Tacnu, za vstop v pomožno policijo pa je dovolj »20 delovnih dni teoretičnega dela osnovnega usposabljanja v Vadbenem centru Gotenica« in še nekaj »praktičnega usposabljanja na območnih policijskih postajah na območju njihovega prebivališča«. Se pa pomožni policisti od rednih kljub temu ne razlikujejo v najpomembnejši značilnosti: »Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.«

Kakšna je njihova starostna, izobrazbena in poklicna sestava? »Omenjenih podatkov v policiji nismo analizirali,« pravijo pri policiji, kjer torej ne vedo, koga vse bodo vpoklicali. Glede na to, da gre za vpoklic, so se rezervisti verjetno dolžni odzvati. Ali to pomeni, da bodo opustili svoje načrte za preostanek letošnjega leta, letni dopust in podobno? »Policija poskuša vpoklice pomožnih policistov v čim večji meri usklajevati s pomožnimi policisti, zaradi čim manjšega poseganja v delovni proces pri delodajalcih pomožnih policistov. Zaradi tega vpoklici pomožnih policistov potekajo po predhodnem dogovoru oz. usklajevanju z njimi. V primeru izrednih dogodkov pa bi prišlo do vsesplošnega vpoklica pomožnih policistov za opravljanje nalog policije.«

Notranji minister opozarja, da so varnostne razmere tako slabe, da bo dal vpoklicati 2000 rezervnih policistov, čeprav je teh skupno le 535.

Torej ne bodo vpoklicani kar vsi po vrsti, pač pa samo tisti, ki se bodo o tem dogovorili s policijo? Koliko sploh šteje celoten bazen slovenskih pomožnih policistov? »V Policiji je trenutno 535 pomožnih policistov,« pojasnjujejo pri policiji. Poleg tega se je na lanski razpis, ki ga je policija objavila kmalu po nastopu vlade, prijavilo še 380 kandidatov, v izbirni postopek jih je bilo uvrščenih 295, a bodo zaradi epidemije nadaljnji izbirni postopki in usposabljanje stekli šele jeseni. In kako namerava minister za notranje zadeve Aleš Hojs iz 500 policistov narediti 2000? Pri številu naj bi šlo bolj za delovne dneve in ne za policiste, veliko število pa pride prav ministru za notranje zadeve, saj ga uporablja za ustvarjanje videza izrednih razmer. Poleg tega rezervisti prav veliko besede pri izbiri terminov vseeno ne bodo imeli, oddelati pa bodo morali polno letno obveznost ali celo več kot to: »Zakon o organiziranosti in delu v policiji omogoča vpoklic pomožnega policista za največ 30 služb v koledarskem letu, kar teoretično pomeni, da je lahko takih vpoklicev letno bistveno več kot 2.000. Zakon prav tako dopušča možnost podaljšanja števila dni vpoklicev nad 30 dni, ko so za to podani pogoji (poslabšanje varnostnih razmer).«

Težko je najti objektivne, strokovne razloge za opozorila ministra Hojsa, da so varnostne razmere v državi tako slabe, da policija takoj potrebuje kar 2000 dodatnih policistov, kar bi pomenilo povečanje števila uniformiranih policistov za 35 odstotkov s sedanjih okoli 5600. Verjetnejši so subjektivni, politični vzgibi, ustvarjanje namišljenih izrednih razmer, v katerih bi lažje izsilili spremembe zakona o nadzoru državne meje. Z njimi želi vlada obiti znameniti člen 37 a (ki določa, da lahko vojski dodatna pooblastila podeli le državni zbor z dvotretjinsko večino) in kar na vlado samo prenesti pristojnost podeljevanja številnih policijskih pooblastil uniformiranim poklicem, med katere poleg enot Fursa sodi tudi vojska.

Dejstvo je, da redne policijske enote včasih potrebujejo pomoč pomožnih policistov v večjem številu. Današnje razmere sicer niso takšne, a v preteklosti smo takšne razmere že imeli – v daljšem obdobju po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je kmalu po prihodu na oblast sprejela druga Janševa vlada. Zakon v javnem sektorju daljše obdobje ni dopuščal nadomeščanja upokojenih delavcev z novimi zaposlenimi. Tako je ohromil policijo in ta se je tedaj reševala izključno z vpoklicem pomožnih policistov, ki so opravljali vse vrste nalog od tistih na večjih športnih prireditvah do tistih pri naravnih nesrečah in obmejnih nalog.