Izak Košir

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Politika

Čas za mlado zeleno stranko

Tudi mladi so lahko politični, če jih tema zanima

Koliko političnega potenciala se skriva med mladimi, so pokazali že Petki za prihodnost, kar se je takrat napovedovalo, se je uresničilo na referendumu o Zakonu o vodah

Koliko političnega potenciala se skriva med mladimi, so pokazali že Petki za prihodnost, kar se je takrat napovedovalo, se je uresničilo na referendumu o Zakonu o vodah
© Gašper Lešnik

Statistika nedavnega referenduma o noveli zakona o vodah je razkrila nekaj zanimivih podatkov. Poleg očitnega, da je šlo za jasno nezaupnico Janševi vladi, saj je proti glasovalo dobrih 87 odstotkov volivk in volivcev, je izstopajoč podatek, da je referendum prebudil mlado volilno telo, za katero velja (očitno napačno) prepričanje, da je apolitično.

Prav angažma mladih, v kampanji in na voliščih, je pripomogel k množični udeležbi in aktivaciji preostalih državljank in državljanov, da so oddali glas. V kampanji PROTI, ki se je izkazala za izjemno učinkovito, so sodelovala predvsem mlada gibanja, kot so Mladi za podnebno pravičnost in Inštitut 8. marec.

Po podatkih Državne volilne komisije je bila v starosti od 18 do 30 let volilna udeležba na referendumu 46-odstotna in se lahko kosa z udeležbo v preostalih starostnih skupinah – skupino od 31 do 45 let, ki je imela 42-odstotno volilno udeležbo, je celo prehitela, skupini od 46 do 60 let in več kot 61 let pa sta imeli le kanček večji odstotek (47 odstotkov). Prebujenje mladih je zagotovilo dobrih 15 odstotkov glasov na voliščih. Za primerjavo naj navedemo, da je na predčasnih volitvah v državni zbor (2018) glasovalo približno 40 odstotkov mladih volilnih upravičencev, k skupni udeležbi pa so prispevali dobrih 12 odstotkov glasov.

Ključno vprašanje je, ali gre za trend ali je tokrat mlade angažirala predvsem tema, ki jim je blizu, torej varstvo okolja. Podobnemu fenomenu smo bili priča že pred nekaj leti, ko je s protesti Petki za prihodnost mlade po svetu navdihnila mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Obstaja torej prostor za novo, mlado in zeleno politično gibanje, ki bi mlade pritegnilo tudi na naslednje parlamentarne volitve?

Nekaj podobnega se dogaja na Hrvaškem. Sveža zeleno-leva platforma Zmoremo je prejšnji teden v javnomnenjskih raziskavah na nacionalni ravni prvič prehitela socialdemokratsko SDP. Zagrebški župan Tomislav Tomašević (Zmoremo) je trenutno najbolj priljubljen politik na Hrvaškem. Pri nas se okoljevarstvenim in podnebnim temam posveča predvsem Levica, ostaja pa vprašanje, ali je v Sloveniji prostor za povsem zeleno stranko. Te imajo v številnih državah EU precej teže, veljajo za močno in sodobno politično silo.

Dr. Rudi Klanjšek, izredni profesor na oddelku za sociologijo mariborske filozofske fakultete, meni, da je velika udeležba mladih na referendumu »za vodo« potrdila tisto, kar je pokazala že raziskava Mladina 2020, in sicer, da se je trend zmanjševanja zanimanja mladih za politiko ustavil. »V tej luči je mogoče sklepati, da se bo politični angažma mladih okrepil tudi pri drugih oblikah politične participacije, pri drugih vprašanjih. Je pa pri tem vseeno treba omeniti, da je pri omenjenem referendumu šlo za temo, ki mlade zanima, ki ji mladi pripisujejo vse večji pomen,« je poudaril. Omenjena raziskava je pokazala, da kar 90 odstotkov mladih želi živeti v čistem okolju, pri čemer jih je polovico strah, da bo sedanji sistem »kupi in zavrzi« (ki ga pozitivno vrednoti zgolj 16 odstotkov mladih) uničil okolje. »V tem smislu se vsekakor kaže prostor za zeleno politiko, ki lahko gre onkraj klasičnih črno-rdečih delitev, torej za politiko, ki bi namesto obsedenosti s produkcijo (’smeti’) prednost dajala izginjanju esencialnega. Mladi bi ji gotovo prisluhnili,« je sklenil Klanjšek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.