V kravjih vampih našli rešitev za plastične odpadke

Avstrijski raziskovalci so v prebavnih sokovih kravjega želodca odkrili mikrobe, ki učinkovito razgrajujejo plastiko

Avstrijski raziskovalci so v prebavnih sokovih kravjega želodca odkrili mikrobe, ki učinkovito razgrajujejo plastiko. Na podlagi tega odkritja bi lahko njihovem mnenju v prihodnosti s stranskim proizvodom mesne industrije na naraven način reciklirali plastiko.

Plastika velja za material, ki ga zelo težko razgradimo na osnovne delce. Zato nastajajo kupi smeti iz plastične embalaže, vedno več je pristane tudi v vodi. Raziskovalci dunajske Univerze za naravne vire in življenjske znanosti (BOKU) in Avstrijskega centra za industrijsko biotehnologijo (ACIB) so iskali način, kako bi lahko plastiko predelovali na naraven način, brez energetsko potratne reciklaže s škodljivimi kemikalijami, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.

"Pretekle raziskave so pokazale, da lahko naravno in po sestavi poliestru podobno snov kutin, ki daje jabolčnemu olupku voščen videz, razgradijo mikroorganizmi. Tako so znanstveniki prišli na idejo, da prežvekovalci razgradijo veliko tovrstnih snovi s pomočjo mikroorganizmov, prisotnih v njihovem želodcu. Zato so preizkusili še, ali lahko ti mikroorganizmi predelajo tudi umetni poliester. Iz klavnic so pridobili prebavno tekočino iz govejih vampov, ki sicer veljajo za odpadni material, in jo zmešali s tremi vrstami sintetične plastike," so v sporočilu za javnost zapisali pri predstavništvu mesta Dunaj v Ljubljani.

S stranskim proizvodom mesne industrije bi lahko v prihodnosti na naraven način reciklirali plastiko.

Izkazalo se je, da se lahko vse tri vrste plastike po določenem času v tekočini vampa na naraven način razgradijo na osnovne delce. Prejšnje raziskave na tem področju so večinoma preučevale le delovanje posameznih mikroorganizmov in njihovih encimov. V vampu pa se nahaja veliko različnih mikroorganizmov, ki proizvajajo številne encime z različnimi nalogami. Rezultati raziskav zdaj kažejo, da ti encimi najbolje delujejo skupaj in tako učinkoviteje razgradijo plastiko.

"Surovina za proizvodnjo plastike – nafta – ni na voljo v neomejenih količinah, zato moramo čim dlje uporabljati plastiko, ki je že bila proizvedena," je povedala vodja raziskave Doris Ribitsch in dodala, da se z obstoječimi metodami reciklaže plastike kakovost materiala namreč zmanjšuje, poleg tega pa postopki recikliranja niso okolju prijazni.

Znanstveniki bodo nadaljevali z raziskovanjem delovanja teh encimov, da bi jih lahko čim prej začeli uporabljati za industrijsko predelavo plastike. To mešanico encimov bi lahko proizvajali v laboratoriju ali pa uporabljali kar prebavne sokove iz vampov, kar bi sicer v klavnicah zavrgli.