Ne pošiljajte ljudi v smrt!

Vrstijo se pozivi slovenski vladi, naj zaščiti afganistanske begunce 

Združene nevladne organizacije s področja človekovih pravic s prvopodpisanim Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij (PIC) so vlado pozvale naj Slovenija »takoj iz Afganistana umakne osebe, ki so podpirale in sodelovale s slovensko vojsko, nevladnimi organizacijami in podjetji ter njihove družinske člane« in jim omogoči pravno urejeno bivanje v Sloveniji. Poleg tega so vlado še pozvali, naj »nemudoma preneha z vračanjem oseb v Afganistan«, jim omogoči dostop do azilnega postopka, ter prednostno reši vse postopke združevanja družin afganistanskih beguncev, ki še tečejo.

Navkljub pompoznim zagotovilom, da »Slovenska vojska ne bo nikogar pustila za seboj«, ki jih zadnje dni daje obrambni minister Matej Tonin, se v resnici ni zgodilo nič. Slovenska vojska je v nameri zaščititi svoje afganistanske sodelavce doma naletela le na številna zaprta vrata, nekdanji sodelavci pa (z družinami) ostajajo v Afganistanu, iz dneva v dan v večji nevarnosti. Afganistan pač ni varna država. In hitro postaja vedno bolj nevarna. Oblast v državi so namreč takoj po odhodu ameriških (in drugih) vojaških sil v zgolj parih dneh prevzeli Talibani. Kar nekaj držav oziroma njihovih vlad se je takoj odločilo za zaustavitev deportacij v Afganistan. Švedska, Nemčija, Nizozemska so bile med prvimi, dnevno pa se bo seznam verjetno hitro povečeval.

V Ambasadi Rog, tudi sopodpisnici poziva vladi, so ob tem opozorili tudi na žalostno realnost ameriškega posredovanja v Afganistanu: »V dnevih po umiku ameriških sil se nam pred očmi razkriva bridka afganistanska realnost, pred katero si je zahodna javnost vseskozi zatiskala oči. Razkriva se nam dejstvo, da ameriška invazija, pri kateri je s svojo vojsko sodelovala tudi Slovenija, ni prinesla napredka, svobode, ali varnosti. V 20ih letih okupacije niso rastle državne in civilne institucije, izurjena državna vojska ali stabilna vlada - v resnici so zahodne milijarde romale v žepe ameriških vojaških koncesionarjev, lokalnih warlordov, sumljivih varnostnih agencij, mešetarjev z orožjem, trgovcev z ljudmi, narkotrafikantov, koruptivnih funkcionarjev in nevladniških oportunistov.

Poleg tega so vlado še pozvali, naj »nemudoma preneha z vračanjem oseb v Afganistan«, jim omogoči dostop do azilnega postopka, ter prednostno reši vse postopke združevanja družin afganistanskih beguncev, ki še tečejo.

Se res lahko čudimo, da danes vsa ta potemkinova vas ne nudi kakega odpora proti talibanski ofenzivi? 20 let so nam o Afganistanu pripovedovali laž, da mirovniške misije krepijo stabilnost in šibijo Talibane, danes pa vidimo nasprotno: civilno prebivalstvo je trpelo vse te bombe, obstreljevanja, ugrabitve, samomorilske napade in nešteto zločinov proti človeštvu za prazen nič.

Evropske države pa so medtem ponavljale mit o tem, da je Afganistan varna država. Le kako bi politični voditelji lahko stopili pred svoje volilce in jim povedali, da so bile drage mirovne misije naših vojakov le farsa? In kar je bolj bistveno, kako bi sicer utemeljevali zavračanje afganistanskih prosilcev za azil? Slovenija je bila seveda med tistimi državami, ki so se najbolj držale mita o varnem Afganistanu in nekaj let ni azila podelila prav nikomur - tudi v času ko so v drugih evropskih državah mnogi Afganistanci zaradi svojih osebnih okoliščin še vedno dobivali azil. Še več, v zadnjih letih je policija celo na ilegalni način v BiH vrnila tisoče Afganistancev. Ljudje, ki so se v našo državo zatekli po pomoč, so bili znova žrtev zahodne politične odločitve - čeprav je bila ta zavita v "strokovno" obliko zavrnjene prošnje za azil.«