Peter Petrovčič

27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Politika

Sprememba kazenskega zakonika posebej za predsednika vlade

Lex Janša

Bo po novem tudi tale transparent kaznivo dejanje grožnje?

Bo po novem tudi tale transparent kaznivo dejanje grožnje?
© Borut Krajnc

V predlog sprememb kazenskega zakonika – zakona, ki določa kazniva dejanja – je ministrstvo za pravosodje še pred počitnicami zapisalo novost, da se bo kaznivo dejanje grožnje zoper najvišje predstavnike oblasti po novem preganjalo strožje kot zoper preostale državljane, so opozorili v časniku Dnevnik.

Za vse druge bo veljalo kot doslej, da se kaznivo dejanje preganja na predlog oškodovanca, policija in tožilstvo pa bosta morala isto kaznivo dejanje, storjeno zoper funkcionarje (med katere sodijo poslanci in ministri), preganjati po uradni dolžnosti.

Razlog za to, ki so ga tudi zapisali v predlog zakona, naj bi bil »intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države Republike Slovenije v zadnjem času, ki so tudi javno znane in povezane z njihovim delom oziroma pristojnostmi«. A ne glede na to, kaj piše v predlogu zakona, je jasno, da gre predvsem za tako imenovane grožnje predsedniku vlade in njegovim somišljenikom v obliki gesla »Smrt janšizmu«. Predsednik vlade je zoper več posameznikov, ki so v rokah držali transparent s tem geslom, podal predlog za pregon, vendar ta ni prestal strokovnega preizkusa na tožilstvu, ker očitno ne gre za grožnjo s smrtjo. Po novem bodo policisti in tožilci morali to dejanje preganjati po uradni dolžnosti, kadar je usmerjeno zoper politično elito.

»Po mojem mnenju gre za nepotrebno spremembo, saj je sedanja ureditev povsem ustrezna. V nekaterih primerih predvideva zasebno tožbo, v drugih predlog za pregon, ki pa ga mora tožilstvo tako ali tako po uradni dolžnosti obravnavati naprej. Oškodovanec mora podati zgolj predlog, to ni nič posebnega, to lahko stori celo ustno. Mislim, da so oškodovanci za ta kazniva dejanja zadostno zaščiteni. Tudi rok za podajo predloga je bil s treh mesecev podaljšan na šest, kar je še dodatna zaščita. Moramo vedeti, da tu ne gre za huda kazniva dejanja, ampak za osebnostno pravico, ki je prizadeta. Če malo karikiram – tisti, ki se mu v šestih mesecih ne ljubi sprehoditi do najbližje policijske postaje in podati kratko izjavo, gotovo ni zainteresiran za začetek kazenskega postopka,« pojasnjuje kazenski odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar.

O tem, da bi omenjeni zakonski člen mirno lahko nosil tudi naslov »Lex Janša«, saj se spreminja izključno za potrebe točno določenega človeka, Janeza Janše, pa Kovačič pravi: »Številni politiki bi radi po svoji podobi za svoj primer spreminjali zakon, ne le ta vlada, je pa res, da je to tokrat še posebej jasno izraženo. Poleg tega je po mojem mnenju to zelo neprimeren način reševanja družbenih vprašanj. Gre nekako za stalinistične metode, ker misliš, da lahko z vrha navzdol spreminjaš družbo – da torej s spremembo kazenskega zakonika spremeniš tudi družbo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.