Uredništvo

14. 9. 2021  |  Družba

»Stiske otrok ostajajo prezrte in neslišane«

Zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, so imeli na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv

© pixabay.com

Pomanjkanje medosebnih odnosov je še bolj razkrilo in poglobilo stiske otrok in mladih v Sloveniji. Mnogi med njimi se po podatkih raziskave UNICEF Slovenija o svojih težavah ne pogovarjajo z odraslimi, temveč jih skušajo reševati sami. Porast stisk med otroki potrjujejo tudi Unicefove varne točke.

Zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, so imeli na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv – povečanje tveganja za zlorabe in naraščajoče nasilje, povečanje stopnje tveganja revščine, težave v fizičnem počutju in porast debelosti, nezadostno ali neprimerno prehranjevanje ter visok porast duševnih stisk, že dalj časa opozarja UNICEF Slovenija.

Junija letos so izvedli raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki je postregla z zaskrbljujočimi podatki. Svojo oceno duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, iz različnih delov Slovenije.

Raziskava je med drugim pokazala:

  • večina se jih pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom
  • 70 % jih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup (nekateri so občutili tudi več simptomov hkrati, ki so trajali dlje časa)
  • skoraj 50 % jih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe
  • 21 % jih svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo
  • 60 % jih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej
  • večina rešuje svoje stiske sama in brez pomoči drugih

"Stiske otrok in mladih po večini ostajajo prezrte in neslišane. Pandemija je povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa je dodatno poglobila. Obseg mnogih danes še ni v celoti viden, jih bomo pa zagotovo še dolgo občutili tako družba kot celota, kot najranljivejši posamezniki," je opozorila Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka.

Pandemija covida-19 po njenih opažanjih ni glavni razlog za stiske, temveč je tega potrebno iskati v odnosih, ki so obstajali že prej: "V zadnjih dveh letih se je še bolj pokazalo, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo na naše notranje počutje; z izolacijo ter s soočanjem s strahovi in z žalostjo pa se duševne stiske mnogih še poglobijo. Pandemija je z vzdušjem nevarnosti, ogroženosti, neobvladljivosti pustila številne težke občutke, med njimi veliko negotovosti, strahu in nemoči. S tem pa je ustvarila idealne pogoje, da so tisti odnosi, ki so že tako bili skrhani, postali še bolj nefunkcionalni. Največje žrtve teh odnosov pa so otroci."

Most med otroki in odraslimi oz. pristojnimi institucijami znotraj posameznega lokalnega okolja omogočajo UNICEF-ove varne točke, ki so v devetnajstih letih zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji.

"Otroci in mladi potrebujejo podporo odraslih oseb, druženje s prijatelji ter varnost družine in šole," je povedala Alja Skele, vodja zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija. "Sodeč po raziskavi med otroki in mladimi v Sloveniji namreč večina rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo. Na odraslih pa je odgovornost, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju, vodimo z zgledom, ko smo empatični drug do drugega, ter znamo in zmoremo otrokom in mladim v stiski pomagati, jim svetovati in jih napotiti."

Most med otroki in odraslimi oz. pristojnimi institucijami znotraj posameznega lokalnega okolja omogočajo UNICEF-ove varne točke, ki so v devetnajstih letih zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji. V 1050 točkah (med njimi se najdejo tudi cvetličarne, knjigarne, avtobusi, policijske postaje, frizerski saloni, knjižnice) več kot 2050 usposobljenih odraslih otrokom prostovoljno nudi trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.

Otroci se najpogosteje zatečejo v točke, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, ne morejo priti domov, želijo napolniti telefon, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši, ali pa potrebujejo zgolj pozornost, kakšen nasvet ali pogovor. V šolskem letu 2020/2021 je bilo v UNICEF-ovih varnih točkah kar 8 obiskov otrok, ki so se soočali z resnejšimi težavami v duševnem zdravju. Sledili so obiski zaradi medvrstniškega nasilja, konfliktov in težav v družini.

Pogosto pa otroci UNICEF-ove varne točke obiščejo tudi v primeru manjših težav, ker potrebujejo prijazen pogovor ali zgolj iz radovednosti, kako je točka videti.  Najbližjo UNICEF-ovo varno točko v posameznem kraju je mogoče najti na www.varnetocke.si oz. prepoznati po modri nalepki s smejočo se hišico.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.