Življenje ob vodi
Zaradi umikanja industrije in pristanišč z rečnih ali morskih obrežij nastajajo novi mestni predeli

MAAT, Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije je en od magnetov prenovljenega lizbonskega nabrežja ob reki Tejo. Obiskovalci se lahko sprehodijo mimo ali čez organsko zasnovano stavbo, ki spominja na val ali sipino, ali pa si odpočijejo v senci velikega nadstreška.
© Aires Almeida - Flickr
Ni treba posebej razlagati, kako pomembna je voda za življenje, niti tega, da je bila bližina vodnih virov vedno pomemben dejavnik pri nastanku človeških naselij. Poleg utilitarne funkcije naravnih vodotokov in hkrati stalne potencialne nevarnosti v obliki poplav se vse bolj zavedamo tudi ambientalne vloge, ki jo ima lahko voda v urbanem okolju. Z gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih omrežij smo vodo v naseljih skrili v podzemne cevi. Dlje je ostala aktualna njena vloga v transportu in industriji, a se je tudi ta s tehnološkim razvojem in spremembami industrijske proizvodnje sčasoma manjšala. Nevarnost poplav smo dolgo reševali z invazivnim gradbenim urejanjem vodotokov, na primer z betonskimi koriti in preusmeritvami strug, dokler se ni pokazalo, da so pri hujših povodnjih taki ukrepi povsem neučinkoviti. Dandanes zaradi umikanja industrije in pristanišč z rečnih ali morskih obrežij nastajajo čudoviti novi mestni predeli s svojstvenim čarom. Drugod pa z bolj sonaravnimi poplavnimi ureditvami ob rekah in potokih nastajajo nova parkovna oziroma rekreacijska območja.